Radio Ognjišče
Petra MalenšekPetra Malenšek
Andrej NovljanAndrej Novljan
Marcel KrekMarcel Krek
Zajčja dobrava (foto: )
Zajčja dobrava

Štiri zavarovana območja v Ljubljani

Polno prgišče lepote Blaž Lesnik

Ali ste vedeli, da so na območju naše prestolnice kar štirje krajinski parki? To so Zajčja dobrava, Polhograjski Dolomiti, krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib ter Ljubljansko barje. Skupaj obsegajo kar 13,8 % celotne površine mesta. Najstarejši park v okolici Ljubljane je bil razglašen že leta 1972, to je Zajčja dobrava.

Zajčja dobrava je edini ohranjeni primer nekdaj obsežnega nižinskega gozda na Ljubljanskem polju z dobom kot prevladujočo drevesno vrsto. Območje predstavlja naravno zeleno mejo med stanovanjskim in industrijskim predelom.

Leta 1974 je bilo kot krajinski park razglašeno območje Polhograjskih Dolomitov, ki mu dajejo poseben pečat njegovi vrhovi: Polhograjska gora ali Gora sv. Lovrenca, Pasja ravan, Grmada, najvišje pa se dviga košati Tošč. Slikovitost pokrajine pogojujejo kamnine, na mnogih poteh in stezah pa vabijo popotnike zaščitene rastline: blagajana, dišeči volčin, bodika.

Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je razglašen od leta 1984. Obsega mestni park Tivoli ter parkovna gozda Rožnik in Šišenski hrib. Za Tivolskim gradom je klasično nahajališče evropske gomoljčice, na območju Malega Rožnika in Mosteca pa so mokrišča, kjer so rastišča močvirske in barjanske flore in vegetacije.

Zadnji zeleni biser leži na pragu Ljubljane: Krajinski park Ljubljansko barje je bil ustanovljen leta 2008. Močvirne ravnice zaznamuje neskončen mozaik travnikov, steljnikov, njiv, jarkov in mejic. Poleg krajinske in biotske pestrosti so tu tudi našli ostanke prazgodovinskih kolišč in najstarejšega lesenega kolesa na svetu.

Vir: http://www.ljubljana.si/, sl.wikipedia.org

Krajinski park Polhov Gradec
Krajinski park Polhov Gradec © ZTL, A. Fevzer

Vir: http://www.ljubljana.si/

Polno prgišče lepote

VIDEOTEKA

  • Beseda je zakon! (photo: ARO) Beseda je zakon! (photo: ARO)

    Poznaš pogoste napake v medijskem govoru?

    Medijski govor je od nastanka radia in potem razvoja televizije imel velik, lahko rečemo največji vpliv na oblikovanje pravorečja. Slovenski radio se je začel pred skoraj 100 leti, in sicer leta ...

    Mag. Marjetka Balkovec Debevec, ob razglasitvi Slovenskega šolskega muzeja za Slovenski muzej leta, drži v rokah listino z Valvasorjevo nagrado. (photo: Andrej Peunik) Mag. Marjetka Balkovec Debevec, ob razglasitvi Slovenskega šolskega muzeja za Slovenski muzej leta, drži v rokah listino z Valvasorjevo nagrado. (photo: Andrej Peunik)

    Brez zgodovine smo prazni

    Slovenski šolski muzej je Muzej leta. Stanovski kolegi so ob izboru izpostavili delo zadnjih petih let v muzeju ter postavljeno stalno razstavo »Šola je zakon«, ki ni samo pripoved o zgodovini ...

    Avdio player - naslovnica