Koliko let Šešljevim krvavim rokam?

Svet | 31.03.2016, 02:00

Teden dni po tem, ko je haaško sodišče nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića obsodilo na 40 let zapora za genocid v Srebrenici, obleganje Sarajeva ter druge zločine med vojno v Bosni in Hercegovini, bo sodišče jutri izreklo še eno sodbo politiku krvavih rok, četniškemu vojvodi Vojislavu Šešlju. Tožilstvo za vodilnega zagovornika velikosrbske ideje zahteva 28 let zapora.

Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju bivše Jugoslavije bo danes izreklo sodbo predsedniku Srbske radikalne stranke Vojislavu Šešlju, ki je obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Hrvaškem, v BiH in Vojvodini. Haaško sodišče bo sodbo objavilo prav na dan 25. obletnice začetka spopadov med srbskimi uporniki in hrvaško policijo na Plitvicah, s čimer so se leta 1991 začeli oboroženi spopadi na Hrvaškem.

Med Radovanom Karadžićem in Vojislavom Šešljem je pomembna razlika; medtem ko je Karadžić v haaškem priporu vse od aretacije leta 2008, je sodišče Šešlja, ki je med drugim organiziral zloglasno paravojaško enoto Beli orli, zaradi domnevno slabega zdravstvenega stanja novembra 2014 izpustilo na začasno prostost.

Haaško tožilstvo Šešlja, ki je imel podporo oblasti v Beogradu, bremeni zaradi njegove vloge pri etničnem čiščenju nesrbskega prebivalstva na Hrvaškem in v BiH, kot tudi vojvodinskih Hrvatov, kar je vključevalo tudi umore, pregone, posilstva, trpinčenje, ropanje in uničevanje premoženja Hrvatov in Bošnjakov. Šešelj je s sovražnim govorom spodbujal zločine in organiziral sodelovanje prostovoljcev Srbske radikalne stranke iz Srbije v vojnah na Hrvaškem in v BiH.

Prizadeval si je za uresničitev ideje o veliki Srbiji, ki bi imela zahodno mejo na Hrvaškem od Virovitice na severu preko Karlovca do Karlobaga na Jadranu. Hrvate je večinoma imel za ustaše, Bošnjake pa za islamske fundamentaliste, ki jih je treba pregnati s srbske zemlje.

Tudi sam je v uniformi četniškega vodje med vojno pogosto obiskoval Hrvaško in BiH, kjer je dodatno razpihoval nacionalistične strasti ter spodbujal sovraštvo do Hrvatov in muslimanov. Med obleganjem Vukovarja je osebno streljal na Hrvate, so na sojenju v Haagu povedale nekatere priče s srbske strani.

Obtožnica vsebuje devet točk, v katerih 62-letnemu Šešlju pripisujejo odgovornost za zločine proti človečnosti in kršitve ženevske konvencije v BiH in na Hrvaškem. Posebej omenja množične pokole na Ovčari pri Vukovarju in v Voćinu na Hrvaškem, kot tudi pregon Hrvatov iz vasi Hrtkovci v Vojvodini ter zločine v Zvorniku, Mostarju in Sarajevu, ki naj bi jih zagrešili Šešljevi četniki.

Tožilstvo Šešlja bremeni pregona več deset tisoč ljudi, kot posledico njegove politike so našteli več kot 900 mrtvih.

Haaško sodišče bo prvič v zgodovini izreklo sodbo v odsotnosti obtoženca

Šešelj je prvič šel v Haag po padcu Miloševićevega režima leta 2003 prostovoljno, zdaj pa, ko mu grozi kazen, iz Beograda sporoča, da ga v Haagu ne bodo videli. Haaško sodišče se s tem ne obremenjuje preveč, sodbo mu bodo izrekli v nenavzočnosti. Je pa Šešelj že napovedal pritožbo. Kot trdi, ima informacije, da mu bodo jutri izrekli 25-letno zaporno kazen.

Daleč od sodbe pa je še proces proti tretjemu pomembnemu haaškemu obtožencu, vojaškemu poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiću, ki so ga tri leta pozeneje kot Karadžića prav tako aretirali v Srbiji in predali haaškemu sodišču. Ker je star že 73 let in naj bi bolehal za rakom, je vprašanje, ali bo konec sojenja sploh dočakal.