Karadžić za genocid in zločine v Bosni in Hercegovini obsojen na 40 let zapora
Svet | 25.03.2016, 11:28
Haaško sodišče je nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića obsodilo na 40 let zapora za genocid v Srebrenici, obleganje Sarajeva ter ostale zločine med vojno v Bosni in Hercegovini. S sodbo niso zadovoljni svojci žrtev, prav tako ne Srbi v Bosni in Hercegovini, Beograd je izrazil podporo Republiki srbski. Karadžić je napovedal pritožbo.
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je Karadžića kot predsednika Republike srbske in vrhovnega poveljnika vojske bosanskih Srbov med vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995 spoznalo za krivega v 10 od 11 točk obtožnice, med drugim za genocid več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in večletno obleganje Sarajeva, kjer je bilo v skoraj vsakodnevnem obstreljevanju ubitih več kot 10.000 ljudi. V zvezi s Srebrenico so sodniki presodili, da je Karadžić z vojaškim voditeljem Ratkom Mladićem, ki ga obsodba v Haagu še čaka, in ostalimi, ki so sodelovali v skupni zločinski pobudi, nameraval ubiti vsakega za vojaško službo zmožnega Bošnjaka v Srebrenici, kar pomeni namero o uničenju Bošnjakov v Srebrenici. V zvezi z obleganjem Sarajeva od aprila 1992 do novembra 1995 so presodili, da je odobril topniško obstreljevanje mesta in ostrostrelske napade na civilist, kar je koristil kot pritisk na bošnjaško vodstvo in mednarodno skupnost zaradi uresničevanja svojih političnih ciljev. Sodišče ga je spoznalo tudi za krivega za zajetje 377 modrih čelad, ki so jih sile bosanskih Srbov kot talce zadrževale od 26. maja do 19. junija 1995, cilj je bilo preprečiti Natu izvajanje letalskih napadov na cilje bosanskih Srbov. Karadžić ni spoznan za krivega za genocid v sedmih občinah na zahodu Bosne in Hercegovine - Ključ, Sanski Most, Prijedor, Vlasenica, Foča, Zvornik in Bratunac. Kot so pojasnili sodniki, za to ni bilo dokazov. Spoznali pa so ga za krivega za pregon, iztrebljanje, deportacije in umore Bošnjakov in bosanskih Hrvatov na območju.
Ker ni bil obsojen na dosmrten zapor in ker ni bil spoznan za krivega za genocid v omenjenih občinah, s sodbo niso zadovoljni svojci žrtev. Predsednica združenja Matere Srebrenice Munira Subašić pričakuje, da bo haaško tožilstvo za pritožbo, ki jo je že napovedal Karadžić, pripravilo boljše dokaze in doseglo strožjo obsodbo ter predvsem dokazalo, da je bil storjen genocid ne le v Srebrenici, ampak tudi drugod. Njenemu mnenju je pritrdilo tudi več nevladnih organizacij v regiji. Hrvaška nevladna organizacija Documenta je ob tem menila, da bo kazen Karadžiću pomembna za izgradnjo zaupanja, če bodo trpljenje žrtev priznali tudi politiki in družbe postjugoslovanskih držav, vključno z izbranimi predstavniki Republike srbske v Bosni in Hercegovini, ki bi morali storiti vse za povrnitev škode družinam žrtev.
Predsedujoči predsedstvu Bosne in Hercegovine Bakir Izetbegović je sodbo Karadžiću označil za zgodovinski dogodek, ker je bil z njo potrjen bistven del dejstev o zločinih, ki so bili v državi storjeni med vojno. Sarajevski župan Ivo Komšić je ocenil, da je bilo pravici zadoščeno, ko je bil obsojen za zločine nad Sarajevčani, a bil kritičen do dolžine kazni. Da nobena sodba, vključno s sodbo proti Karadžiću, ne more zmanjšati moči Republike srbske, je medtem dejal predsednik te entitete v Bosni in Hercegovini Milorad Dodik. Predsednika srbske države in vlade, Tomislav Nikolić in Aleksandar Vučić, sta poudarila, da bo Beograd branil pravico do obstoja Republike srbske, ki je bila konstituirana skladno z mirovnim sporazumom iz Daytona. Hrvaška vlada je pozdravila sodbo, obenem je opozorila, da sprava v Bosni in Hercegovini ne bo mogoča, dokler ne bo Karadžićeva zločinska in genocidna politika dokončno poražena. Glavni tožilec haaškega sodišča Serge Brammertz je zadovoljen, prepričan je, da je haaško sodišče sprejel naše obsežne dokaze in nedvomno potrdil odgovornost Karadžića za zločine. "Pravici je zadoščeno," je poudaril. S tem se trinja nekdanja glavna haaška tožilka Carla Del Ponte. Za beograjski Blic je sicer ocenila, da bi morali Karadžića obsoditi na dosmrtni zapor predvsem zaradi žrtev in njihovih družin. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentin Inzko je pozval k spravi v državi.
Karadžićevo obsodbo so pozdravili tudi v ZDA. Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je dejal, da gre za korak h koncu še enega bolečega poglavja konflikta na območju nekdanje Jugoslavije in tudi signal proti nekaznovanosti ostalih svetovnih voditeljev, ki so obtoženi vojnih zločinov. Ameriška veleposlanica pri Združenih narodih je prav tako ocenila, da sodba številnim zdajšnjim brutalnim voditeljem daje vedeti, da njihovi zločini ne bodo nikoli pozabljeni in da bodo zanje odgovarjali.
