Bruselj: Evropska unija ne obrača hrbta prebežnikom, ne bo splošnega vračanja
Svet
Bruselj je predstavil pravne, izvedbene in finančne podrobnosti dogovora o prebežnikih med Evropsko unijo in Turčije. Prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je zagotovil, da ne gre za obračanje hrbta ljudem, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Voditelji osemindvajseterice bodo dogovor, ki je sprožil vrsto pomislekov, po načelni potrditvi prejšnji teden s turškim premierjem Ahmetom Davutoglujem dokončno sprejeli konec tega tedna.
Voditelji Evropske unije in Turčije so prejšnji teden dorekli načrt, po katerem bo Turčija sprejela nazaj vse nove prebežnike iz Evropske unije, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite in so prišli na grške otoke z njenega ozemlja. Po načrtu bo sprejela nazaj tudi vse nezakonite prebežnike, ki jih bo presegla v svojih vodah. Za vsakega bo po začasnem konceptu povezava sprejela enega Sirca. Ob tem je ostala vrsta odprtih vprašanj, med njimi vizumska liberalizacija ter finančna pomoč Turčiji za oskrbo beguncev in migrantov. Evropska komisija je od vrha delala dan in noč, da bi opredelila pravne, izvedbene in finančne podrobnosti.
Timmermans med drugim pozval k pospešenemu izvajanju načrta za premestitev prebežnikov
Po Timmermansovih besedah ima dogovor, ki ga je torej treba še doreči, tri vidike: političnega, pravnega in praktičnega. Prvi podpredsednik Evropske komisije je poskušal razjasniti predvsem pravnega. "Vsaka oseba, ki zaprosi za mednarodno zaščito, mora biti obravnavana posamično, skladno s priporočili iz listine temeljnih pravic in glede na kriterije predpisanih azilnih postopkov. Ne bo splošnega vračanja," je zatrdil. Kot je pojasnil, bo za spoštovanje evropskega in mednarodnega pravnega reda treba spremeniti tako turško kot grško zakonodajo. "Ne bo lahko, a se da," je dodal. Timmermans je članice osemindvajseterice prav tako znova pozval, naj občutno pospešijo izvajanje načrta za premestitev prebežnikov iz Italije in Grčije v ostale države povezave ter izvajanje sheme za njihovo preselitev iz tretjih držav v Evropsko unijo.
Tusk: Dogovor mora biti sprejemljiv za Evrospko unijo in Turčijo
Voditelji članic osemindvajseterice bodo o vsem tem govorili jutri in pojutrišnjem v Bruslju, prišli bodo tudi predstavniki turških oblasti. "Moja naloga na vrhu je, da pretehtam vse dejavnike, nujne zato, da bi ta predlog pravno utemeljili, uskladili z zakonodajo Evropske unije in mednarodnim pravom. Predlog mora biti izvedljiv in sprejemljiv za vseh 28 članic ter tudi za Turčijo," je povedal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Pogajanja bodo težka pogajanja, a dobre volje za zeleno luč dogovoru, ki naj bi prebežnikom posredoval jasno sporočilo, da se nezakonita pot v Evropo ne izplača, naj bi bilo veliko.
Ciper grozi z vetom na dogovor
V zameno za dogovor naj bi Turčija med drugim hitreje napredovala na poti v povezavo. A med drugim se zatika pri odpiranju novih pogajalskih poglavij. Evropska komisija pripravlja odprtje petih: o energiji, pravosodju in temeljnih pravicah, pravici, svobodi in varnosti, izobraževanju in kulturi ter zunanji, varnostni in obrambni politiki. Omenjene in še poglavje o prostem pretoku delavcev enostransko blokira Ciper, ki nasprotuje premikom na tem področju. Kljub intenzivnemu prepričevanju Bruslja Ciper za zdaj vztraja pri nasprotovanju, dokler Turčija ne bo izpolnila svojih obvez. Turčija namreč ne priznava Cipra kot države. Slišati je bilo celo grožnje o ciprskem vetu na dogovor Evropske unije in Turčije. Viri v Bruslju pojasnjujejo, da poskušajo pristopna pogajanja povezati z reševanjem ciprskega vprašanja in tako doseči preboj.
