Mineva 5 let od začetka protestov v Siriji, ki so prerasli v državljansko vojno
Svet | 15.03.2016, 09:04
V Siriji so se 15. marca 2011 po vzoru arabske pomladi začeli protesti proti režimu, ki so prerasli v državljansko vojno. V petih letih od izbruha spora je Sirija postala poligon merjenja moči svetovnih sil, gojišče džihadistov in vir begunskega vala, ki je razkril neenotnost in nemoč Evrope. V Siriji trenutno velja premirje, a ne za vse.
Za začetek sirskega spora veljajo protesti proti režimu predsednika Bašarja Al Asada 15. marca 2011, ko so ljudje na ulicah Damaska zahtevali demokratične reforme in izpustitev političnih zapornikov, varnostne sile so nanje streljale.
Vpletenih več akterjev kot na začetku
V državljansko vojno je danes vpletenih veliko več akterjev kot na začetku. Na strani režima so se sirski vojski med drugim pridružile prorežimske milice, borci šiitskega gibanja Hezbolah, ruska letala, katerih glavnina se je sicer po ukazu predsednika Vladimirja Putina prav danes začela umikati iz Sirije, in borci iz Irana. Proti režimu se bori več uporniških skupin. Med pomembnejšimi je skupina Ahrar Al Ham, prisotna predvsem na severu države, v regiji s prestolnico Damask je vplivnejša skupina Džaiš Al Islam. Omenjene podpira Fronta Al Nusra, povezana z mednarodno teroristično mrežo Al Kaida, ki jo sestavljajo predvsem sirski džihadisti. Režim poleg Rusije, Irana in šiitskih borcev iz Libanona podpirajo še šiitski borci iz Iraka, Afganistana in Pakistana. Upornike podpirajo Savdska Arabija, Katar, Združeni arabski emirati, Kuvajt, ZDA, Francija, Velika Britanija in prikrito Izrael.
Islamska država izkoristila kaos
Kaos v Siriji je izkoristila skrajna sunitska skupina Islamska država, ki je prevzela nadzor nad deli Sirije in Iraka ter junija 2014 razglasila kalifat. Džihadistični borci, med njimi številni tujci, v Siriji bijejo vojno v vojni ter se borijo proti silam sirske opozicije, rivalskim skrajnežem iz fronte Al Nusra, ter tudi proti vladnim in kurdskim silam. Mednarodna koalicija pod vodstvom ZDA je letalske napade na cilje Islamske države začela septembra 2014. Rusija se je v boj proti skrajni sunitski skupini s svojimi letalskimi napadi vključila leto dni pozneje, a ji aktivisti sirske opozicije očitajo, da so bili v njenih napadih ubiti predvsem civilisti in sirski uporniki, ki jih podpira Zahod. Potem ko je Islamska država lani v Siriji utrpela izgube, predvsem na severu države, so na moči pridobile sile več desetletij zatiranih sirskih Kurdov. Njihova glavna oborožena milica so Enote za zaščito ljudstva.
5 let državljanske vojne zahtevalo 270.000 življenj
V petih letih je spor v Siriji, kjer je pred protesti leta 2011 živelo 23 milijonov ljudi, terjal več kot 270.000 smrtnih žrtev. 4,5 milijona ljudi je zapustilo državo, 6,5 milijona je notranje razseljenih. Med begunci jih je zatočišče največ, med 2 in 2,5 milijona, poiskalo v sosednji Turčiji ter tudi Libanonu in Jordaniji. Številni Sirci so se zatekli tudi v Evropo, ki za begunski val nima enotne strategije, številne članice Evropske unije so zato enostransko začele zapirati meje.
Kaj lahko prinesejo mirovna pogajanja v Ženevi?
Po skoraj petih letih spora je bila na podlagi dogovora med ZDA in Rusijo o premirju 27. februarja vzpostavljena ustavitev sovražnosti, ki ne velja za Islamsko državo in Fronto Al Nusra. Prekinitev ognja v veliki meri drži, čeprav obtožbe o kršitvah prihajajo z obeh strani. Sircem, naveličanim vojne, je ponudila nekaj olajšanja in omogočila dostavo pomoči približno 150.000 ljudem, ki živijo v obleganih mestih. Vzporedno z ustavitvijo sovražnosti tečejo mirovna pogajanja pod okriljem Združenih narodov. Predstavniki sirskega režima in opozicije naj bi se osredotočili na oblikovanje prihodnje vlade, pripravo nove ustave ter organizacijo parlamentarnih in predsedniških volitev. Čeprav se je po zadnjem februarskem krogu pogovorov, ki so propadli, v Siriji veliko spremenilo, Al Asadova usoda in datuma volitev, ki naj bi jih izvedli v 18 mesecih, ostajata veliki oviri na poti do dogovora o načrtu za mir. Ker se sprte strani ne morejo dogovoriti niti o dnevnem redu pogovorov v Ženevi, je le malo upanja, da bo iz trenutne prekinitve ognja gladko zrasel mirovni sporazum.
