Gospodarstveniki s konkretnimi predlogi za razbremenitev stroškov dela
Slovenija | 03.04.2016, 20:41
Gospodarstveniki opozarjajo, da je v Sloveniji kljub gospodarski rasti le 3.700 novih delovnih mest več kot pred enim letom. Ob tem dodajajo, da so podjetja z naslova nekaterih oblik dela v državno blagajno prispevala dodatnih 100 milijonov evrov. Po njihovi oceni bi s tem lahko več kot 4.100 ljudem zagotovili povprečno letno bruto plačo z regresom, malico in prevozom. Zato so se odločili vladi predlagati razbremenitev plač in ukrepe za izpad sredstev iz državnega proračuna.
Gospodarska zbornica predlaga pet ukrepov za razbremenitev stroškov dela: pri razvojni kapici bi omejila plačilo prispevkov za socialno varnost pri dvakratniku davčne osnove za povprečno bruto plačo; za neto davčno osnovo med 20.000 in 71.000 evrov trenutno velja 41-odstotna davčna stopnja, predlog gospodarstva predvideva za osnovo od 20.000 do 36.000 evrov 34-odstotno, za osnovo od 36.000 do 71.000 evrov pa 41-odstotno dohodnino; med predlogi je tudi umik 50-odstotne davčne stopnje, ki jo danes plačujejo tisti, z najvišjo neto davčno osnovo; gospodarstveniki predlagajo še dvig splošne olajšave za zavezance do 75 odstotkov povprečne plače ter ukinitev prispevka za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. "V teh predlogih tičita dva cilja: bistveno bolj motivirati razvojne kadre in zagotoviti višje neto plače tistim, ki imajo najnižje neto plače v državi," pojasnjuje predstavnik gospodarske zbornice Goran Novković. Ob tem dodaja, ukrepi, ki jih predlagajo, predstavljajo približno 330 milijonov evrov izpada v proračunu. "Pri čemer bi več sto tisoč ljudi od tega imelo korist, saj bi imelo višje neto plače. Na drugi strani imamo pogajanja o plačnem dogovoru v javnem sektorju, kjer želijo imeti sindikati bistveno več, 380 milijonov za samo 160.000 javnih uslužbencev."
Po Novkovićevih besedah se bo morala politika odločiti, ali bodo tudi zaposleni v gospodarstvu deležni sadov gospodarske rasti. Novković pravi, da bi izpad sredstev iz proračuna država lahko dobila nazaj na tri načine. "Če povečate neto plače, bo večja potrošnja, država bo dobila določen del davkov na potrošnjo nazaj. To je že en vir, ki se bo de facto zgodil, mi smo ga upoštevali pri preračunih. Drugi vir je pri nekaterih ostalih davkih, na primer pri davku na nepremičnine, ki je v Sloveniji zelo nizek, ne v gospodarstvu, ampak pri fizičnih osebah. Menimo, da je treba paziti, da povprečni standard nepremičnine ne bi bil preveč obdavčen, a vse, kar je več od tega, bi po našem mnenju moralo biti, da bodo ljudje bistveno bolje upravljali s tem premoženjem." Novković poudarja še, da bi država lahko veliko privarčevala tudi z racionalizacijo in reformami javnega sektorja, kjer prihaja do različnih anomalij pri porabi sredstev.
