Pregled domačih dogodkov od 25. marca do 1. aprila 2016

Slovenija | 02.04.2016, 17:09

Ta teden je bil teden obhajanja velikonočne osmine. Vanjo smo vstopili z obredi velikonočne vigilije in vstajenjskimi slovesnostmi s procesijami, končujemo jo z nedeljo Božjega usmiljenja. Ob največjem krščanskem prazniku, ko se spominjamo največjega čudeža in temelja naše vere, da je Jezus premagal smrt, so naši škofje predvsem poudarjali pomen veselja. V preteklih dneh so ga tudi sami živeli - med drugim zaradi državnega odlikovanja svojega sobrata škofa Jožefa Smeja. Za svoje življenjsko delo in bogat prispevek k duhovni nacionalni kulturi Slovencev je namreč prejel red za zasluge. Eden od slovenskih osamosvojiteljev, brigadir Tone Krkovič, pa se je moral na okrožnem sodišču v Ljubljani zagovarjati zaradi sestrelitve helikopterja v času vojne za Slovenijo. Ker ga oblasti tokrat preganjajo po jugoslovanskem kazenskem zakoniku, je državljane pozval k ukrepanju. Medtem se vrstijo opozorila o kritičnih razmerah v Slovenski vojski. V športu je med drugim odmeval poraz naših nogometašev na prijateljski tekmi proti Severni Irski, šampionka Tina Maze je namignila, da bo tekmovalne smuči postavila v kot.

Cerkev med nami

Po velikem četrtku in velikem petku je na večer velike sobote že zadonela vesela aleluja. Tako kot vesoljna je tudi naša krajevna Cerkev Jezusovo vstajenje pričakala z obredi velikonočne vigilije. V slovenskih stolnih cerkvah so jih vodili škofje ordinariji. V jutru in dopoldnevu velikonočnega dne so darovali še praznične svete maše, večinoma so se začele z vstajenjsko slovesnostjo in procesijo. Predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Glavan, je pri velikonočni vigiliji poudaril, da se je Jezusovo vstajenje pokazalo kot šola usmiljenja, ki tudi nas, njegove učence, vabi k spravi in odpuščanju. Pri vstajenjski sveti maši je dejal, da velika noč daje razumeti, da imajo vse naše skrbi, trpljenje, vsakodnevni križi in težave svojo polnost. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je vernike povabil, naj se v vstalem Jezusu odločimo, da nas bo vodila ljubezen in ne strah. Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je na veliko noč pojasnil, da potrebujemo vero, da nas lahko doseže veselje, ki ga prinaša Jezusovo vstajenje. Da prav v teh časih še kako potrebujemo oznanilo, luč in moč, ki jih prinaša in uresničuje skrivnost ter vsebina velikonočnega praznika, je menil celjski škof Stanislav Lipovšek. Po besedah koprskega škofa Jurija Bizjaka velikonočno jutro oznanja pot kesanja in odpuščanja, ki je tudi pot iz razjedajoče notranje duhovne ječe. Murskosoboški škof Peter Štumpf je poudaril, je treba o Jezusu sprejeti vso resnico, da bi lahko verovali, polresnic o njem ni. "Oklepanje resnice pa nas zavezuje, da se vsakodnevno borimo proti vsem oblikam greha. Boj proti grehu pomeni umiranje sebi. Kdor pa umira sebi, že sedaj vstopa v slavo Jezusovega vstajenja, da bi pridobil večno življenje v nebesih." V tem sporočilu je po besedah škoda Štumpfa resnica velike noči.

Ta mesec bomo v Cerkvi v Sloveniji praznovali še enkrat. 7. aprila se bomo spomnili desete obletnice nove razdelitve škofij. Temu je namenjen tudi letošnji teološki simpozij, ki so ga že pripravili v Stični, Mariboru, Vipavi in Celju, to bodo storili še v Veržeju. Upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek meni, da je deset let še premalo, da bi lahko ocenili sadove, ki so jih prinesle nove škofije. Po njegovem se je glavni premik zgodil v povezanosti med škofom in duhovniki ter škofom in verniki. "Škofova navzočnost med duhovniki in na župnijah je bolj pogosta. To je glavni sad. Nekateri škofje pravijo, da so lahko trikrat letno na vsaki župniji, drugi vsaj enkrat na štiri leta. Prej ni bilo niti to." Nadškof Turnšek ugotavlja premajhno pretočnost informacij med škofi, na vseslovenski ravni je premalo sodelovanja. Najbolje sodelujejo Karitas in ekonomi, vse ostalo, predvsem pastorala, je še neizkoriščen teren, zato poziva k novim oblikam pastoralnega življenja in sožitja.

Frančiškani so v minulem tednu na provincialnem kapitlju v Nazarjah razmišljali o preteklem delu ter iskali smernice in izzive za naprej. Izvolili so tudi novo vodstvo. Za provincialnega ministra so izbrali patra Marjana Čudna, za vikarja province patra Roberta Bahčiča. Novi svetovalci so postali pater Bernard Goličnik, pater Niko Žvokelj, pater Pavle Jakop, pater Simon Peter Berlec in pater Ambrož Mušič.

Politika in gospodarstvo

Brigadir Tone Krkovič je moral po velikonočnih praznikih na ljubljanskem okrožnem sodišču pojasniti pravni okvir, po katerem je prvi dan vojne za Slovenijo kot poveljnik brigade Moris ukazal sestrelitev helikopterja JLA nad Rožno dolino v prestolnici, pri čemer sta umrla pilot in kopilot. V jutru 27. junija 1991 je JLA, tako Krkovič, naši državi napovedala vojno, zato so veljali principi bojnega delovanja. Sestreljeni helikopter, ki ga je upravljal Toni Mrlak, je nekaj po 19. uri letel nad položaji, ki jih je varovala brigada Moris. Krkovič je, kot že nekajkrat prej, poudaril, da ni ciljal v osebo, ampak objekt. Kdo je pilot, ni vedel. "Na razdalji, na katero se deluje z raketo, s kakršno je bil ta helikopter sestreljen, se tega ne vidi. Ne vidi se niti, ali je helikopter oborožen ali ne. To je v tem pogledu tudi irelevantno, saj v obtožnem predlogu nekajkrat piše, da je bil izvidniški. Toliko večji je bil razlog, da sem ga sestrelil, saj je letel nad mojimi položaji." Kazensko ovadbo proti Krkoviču je vložila vdova po pilotu, a jo je tožilstvo zavrglo. Emilija Mrlak je zato pregon prevzela kot zasebna tožilka. Po Krkovičevem zaslišanju je povedala, da njen mož na dan sestrelitve helikopterja ni bil sovražnik slovenskih obrambnih sil, ampak del njih. Kot je dodala, je v Teritorialno obrambo prestopil avgusta 1990, v aktivni službi JLA je ostal, ker naj bi se dogovarjal za prehod treh helikopterjev JLA na slovensko stran. Krkovič za domnevni Mrlakov prestop na stran Teritorialne obrambe ni vedel. "To ni bil nikakršen sodelavec. Zgodba o sodelovanju je izpisana naknadno, je izmišljena. Imenujem jo domišljijski spis." Ljubljansko okrožno sodišče mora zdaj odločiti, ali bo uvedlo sodno preiskavo. Krkovič je prepričan, da za njegov pregon ni osnove in da ima zadeva globoko politično ozadje. Kritičen je bil tudi, ker je pri tem uporabljena jugoslovanska kazenska zakonodaja. "Danes, v samostojni in demokratični Sloveniji soditi na osnovi komunistične, totalitarne zakonodaje človeku, ki je bil na strani osamosvojitve Slovenije ... Če je kaj presedan, potem je to," je Krkovič ocenil za naš radio. Vse skupaj po njegovih besedah sovpada s praznovanjem četrt stoletja naše osamosvojitve, ko želijo nekateri očrniti tiste, ki so se borili za Slovenijo, in povzdigniti tiste, ki so bili proti odcepitvi od Jugoslavije. "Do kdaj, dragi moji sorojaki? Dajmo temu narediti konec. Če ne bi doživel vojne za samostojno Slovenijo, neverjetno kohezijo v tem narodu, povezanost, tudi bojevitost, ne bi verjel da je to mogoče, rekel bi, da ta narod sploh nima potencialov. Ampak to ni res. Zato sem šokiran. Včasih nas ne prepoznam, če govorim o nacionalnem interesu, katerega del sem. Saj to nismo mi. Res, dajmo se vzeti v roke. Še težko ne bi bilo. Na volitvah je treba temu narediti konec."

Da je treba narediti konec kritičnim razmeram v Slovenski vojski, je medtem poudaril predsednik države Borut Pahor. Kot vrhovni poveljnik obrambnih sil je po pregledu poročila za lani, ki sta mu ga prinesla ministrica Andreja Katič in načelnik generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman, ugotovil, da so na najnižji ravni sposobnosti delovanja že tretje leto zapored. "V poročilu je pripravljenost za delovanje v miru ocenjena s povprečno oceno zadostno. Povprečna ocena za pripravljenost za delovanje v krizi ali vojni, je ocenjena z nezadostno." Pahor je ponovil potrebo po zagotovitvi denarja za posodobitev vsega slovenskega varnostnega sistema. "Ob tem se zavedam, da več denarja za varnost ne pomeni avtomatično tudi več varnosti same."

Prav v dneh, ko je prejel poročilo, sta se na svetovnem spletu pojavila posnetka, ki prikazujeta različne vojaške in ostale uradne objekte v Sloveniji ter fotografije nekaterih politikov kot možne tarče terorističnih napadov. Tako Slovenska vojska kot tudi policija sta poostrili varnostne ukrepe. Izkazalo se je, da je avtor posnetkov 28-letni Mariborčan, ki je povedal, da je želel namenoma vznemiriti ljudi in izzvati negativne odzive. Neokusno šalo je obžaloval in se sam predal policiji, a ta ga je kazensko ovadila, grozijo mu tri leta zapora.

K že tretjemu mandatu na čelu javne zdravstvene blagajne se medtem ozira Samo Fakin. Dobil je že podporo skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Potrebuje še soglasje državnega zbora, a ta mu ga je pred letom dni odrekel. Stranke vladne koalicije pri tem vprašanju niso enotne.

Tudi največja bolnišnica v državi še čaka generalnega direktorja. Ta ta položaj se je prijavilo osem kandidatov, razpisna komisija je ugotovila, da jih pet izpolnjuje pogoje, pri enem mnenja ni uspela uskladiti, zato bo o njem odločal svet ljubljanskega kliničnega centra. Imena uradno niso znana, a nacionalna televizija je poročala, da so se med drugimi prijavili sedanja vršilka dolžnosti generalnega direktorja te zdravstvene ustanove in podpredsednica DeSUS Brigita Čokl, nekdanji direktor Alpine in nekdanji poslovni direktor Smučarske zveze Slovenije Andraž Kopač, ekonomist in predsednik uprave Trima Igor Kržan, fizik in nekdanji direktor agencije za raziskovalno dejavnost Franci Demšar, sekretar v inšpektoratu za javni sektor Igor Klinar in župan Občine Dobrepolje Janez Pavlin.

Državni zbor je medtem potrdil resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva za prihodnje desetletje. Kot je poudarila ministrica Milojka Kolar Celarc, so v dokumentu zastavljeni cilji in začrtana smer prilagoditve zdravstvenega sistema, da bodo državljani bolj zdravi in imeli več zdravih starih let.

Mednarodni denarni sklad je nekoliko izboljšal napoved gospodarske rasti za Slovenijo: letos in prihodnje leto naj bi bila 1,9- do dveodstotna. Statistični urad pa je objavil, da se je javnofinančni primanjkljaj Slovenije lani občutno znižal in prvič po letu 2008 padel pod tri odstotke BDP. Izzivi kljub vsemu ostajajo. Mednarodni denarni sklad državo tako poziva k hitrejši privatizaciji in pokojninski reformi, nadaljevati je treba čiščenje bilanc bank in podjetij, še posebej malih in srednjih, ter izvajati konsolidacijo javnih financ.

Kultura in družba

Predsednik države Borut Pahor je z redom za zasluge odlikoval upokojenega mariborskega pomožnega škofa Jožefa Smeja. Vročil mu ga je na četrtkovi slovesnosti v predsedniški palači. V utemeljitvi priznanja med drugim piše, da je škof Smej bil in je pastir v duhu evangelija ter cenjen poznavalec katoliškega nauka. Omenjeno je njegovo sodelovanje pri prevajanju Svetega pisma, zakonika cerkvenega prava, bogoslužnih knjig, njegovo pisateljsko in pesniško delo ter podrobno raziskovanje obče, cerkvene in slovstvene zgodovine naših ljudi med Muro in Rabo. Bibliografija njegovih del obsega več kot 150 enot. Med njimi so številna samostojna znanstvena in leposlovna dela. Izjemno obsežen je njegov prevajalski opus, s katerim je gradil mostove do duhovnih velikanov Evrope, ki jih je prevajal iz latinščine, grščine, francoščine ali madžarščine. Poudarjen je tudi njegov prispevek k ekumenizmu, ohranjanju slovenstva v zamejstvu oziroma Slovenski okroglini na Madžarskem, ob tem še človeška drža, pokončnost, iskrenost in strpnost, zaradi katere so ga vzljubili tako katoličani kot ostali Prekmurci. Škof Smej je po prejemu reda za zasluge spomnil, da so bili z njim odlikovani mnogi Slovenci od Rabe do Primorja, od Gospe Svete do Sotle. Že v bogoslovju so mu povedali, da je priznanje treba sprejeti. "Z eno roko ga sprejmeš, z drugo pa pa izročiš Bogu," je poudaril škof Smej. Priznanje je prejel tudi z mislijo na duhovnike in župnike, ki skrbijo za cerkve, kapele in župnišča ter jih s prostovoljnimi prispevki obnavljajo, prav tako z mislijo na katehistinje in redovnice, ki ob dekalogu, desetih božjih zapovedih, vzgajajo mladi rod. "Nobena družba, nobena država ne more obstajati brez desetih božjih zapovedi kot so: Ne ubijaj! Ne kradi!" Škof Smej je ob koncu zaželel, da bi se tudi v raju pod Triglavom držali dekaloga in bi tako obstali. Odlikovanja škofa Smeja se je razveselila naša krajevna Cerkev. Predsednik Slovenske škofovske konference, škof Andrej Glavan, je po slovesnosti v predsedniški palači med drugim poudaril: "To sprejemamo tudi kot posebno priznanje naši krajevni Cerkvi za njen prispevek, za prispevek vseh škofov, duhovnikov, ki so bili tudi kulturni delavci, ne le verski voditelji, za ohranjanje duhovnega zdravja slovenskega naroda." Da je država prepoznala poslanstvo škofa Smeja v slovenskem prostoru, se zdi prav in lepo tudi mariborskemu nadškofu metropolitu Alojziju Cviklu. "Se mi zdi, da to priznanje pomeni tudi priznanje vsem vernikom, ki si prizadevajo za življenje po evangeliju in za vrednote, za katere živi in izgoreva škof Smej." Ob škofu Smeju so bili odlikovani še igralka in človekoljubna delavka Milena Zupančič, skupina slovenskih znanstvenikov, ki sodelujejo v eksperimentu Atlas v Evropskem laboratoriju za fiziko delcev Cern v Švici, in Trubarjev antikvariat.

Gospod je medtem poklical k sebi duhovnika, gimnazijskega profesorja, vzgojitelja, jezikoslovca, urednika in prevajalca Janeza Zupeta. Star je bil 71 let. "Rodovitnost njegovega poslanstva je prihajala iz njegove osebnosti, njegovega duhovništva, iz njegovega krščanskega prepričanja, iz njegove vere, svetlega upanja in ljubezni ter iz njegovega urejenega duhovnega življenja. Ne le sorodniki, tudi ostali se bomo obračali nanj, tudi zdaj, ko je odšel k Očetu," je pri maši zadušnici v vipavski župnijski cerkvi, kjer je bil profesor Zupet dolga leta duhovni pomočnik, povedal upokojeni koprski škof Metod Pirih. Zadnje počivališče profesorja Zupeta je na pokopališču v Horjulu.

V 88. letu starosti pa se je poslovila znanstvenica Marija Bevčar Bernik. Rodila se je v Gorici na Primorskem, še kot mlado dekle je morala kot begunka zapustiti domače kraje. Profesionalno je ves čas delovala v ZDA. Njene raziskave so omogočile razvoj novih možnosti za zdravljenje bolnikov s krvnimi strdki v ledvicah, pljučih, možganih in srcu. Kot predavateljica na strokovnih konferencah zdravnikov v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa je svoje znanje prenašala tudi na kolege iz Slovenije.

Pilot Matevž Lenarčič je znova na poti okoli sveta. Začel jo je na veliki petek. Odprava je del programa Green Light World Flight, med njo Lenarčič zbira podatke o koncentraciji, izviru in poreklu črnega ogljika.

Slovenski fotograf Andrej Tarfila pa je na enem največjih fotografskih natečajev na svetu Sony World Photography zmagal v podkategoriji Open travel. Prvo mesto si je prislužil s fotografijo Cerkev na poljih Sorškega Polja.

Šport

Slovenska nogometna reprezentanca je v relativno novi podobi opravila prva testa. Po zmagi nad Makedonijo v Kopru z 1:0 pred velikonočnimi prazniki, je v začetku tedna v Belfastu z 0:1 izgubila proti Severni Irski. Tudi s prijateljskimi tekmami se naši nogometaši pripravljajo na kvalifikacije za svetovno prvenstvo leta 2018. Boštjan Cesar ima jasno izdelan pogled o tem, kaj bi bile za Slovenijo uspešne kvalifikacije v družbi Anglije, Škotske, Slovaške, Litve in Malte. To bo uvrstitev na mundial. "Ne bo lahko, a verjamem v reprezentanco. Pokazali smo že, da se lahko kosamo z vsakim."

Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let je v Kopru na svoji sedmi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2017 v svoji skupini premagala Irsko s 3:1. Na prvenstvo stare celine, ki bo že to poletje, se medtem ni uspelo uvrstiti naši nogometni ekipi do 19 let. Na turnirju na Portugalskem so jo na odločilnem dvoboju s 3:1 premagali prav gostitelji.

Za nami sta prvi tekmi finala državnega prvenstva v hokeju. V njem se merita moštvi Telemach Olimpija in Sij Acroni Jesenice. Najprej so bili s 3:1 boljši Ljubljančani, nato z 1:0 železarji. Oboji so slavili na domačem ledu. Moštvi v finalu igrata na tri zmage, naslednja tekma bo na sporedu v začetku novega tedna.

Že 23. pa so pokal Slovenije osvojile rokometašice Krima Mercatorja. V velikem finalu sklepnega turnirja v Ljubljani so premagale Mlinotest Ajdovščino s 27:19. V tekmi za tretje mesto so igralke iz Zagorja premagale tekmice iz novomeške Krke s 24:21.

Še novica za ljubitelje alpskega smučanja. Tina Maze se, tako kaže, ne namerava vrniti v beli cirkus. Na javni predstavitvi otroške slikanice Tina in medvedja moč, v kateri nastopa, je nakazala, da sprva začasna enoletna športna upokojitev zdaj postaja dokončno slovo od smučarskih tekmovanj. Na vprašanje enega od otrok, ali bo še tekmovala, je odgovorila: "Kadar je le mogoče, grem na sneg. A kar se tekmovanj tiče … Bolj ne, kot ja." Kot je nato pojasnila za nacionalno televizijo, sama že nekaj časa ve, kako in kaj. Uradno bo svojo odločitev verjetno sporočila poleti.