Slovenska vojska
Razmere v Slovenski vojski so zaskrbljujoče
Slovenija
Vrhovni poveljnik obrambnih sil, predsednik države Borut Pahor, se je seznanil s pripravljenostjo Slovenske vojske. Ugotovil je, da je ta že tretje leto zapored na najnižji sposobnosti delovanja. Težavo vidi predvsem v pomanjkanju finančnih sredstev.
Katičeva in Osterman Pahorju prinesla poročilo za lani
Pahorju sta poročilo za lani prinesla obrambna ministrica Andreja Katič in načelnik generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman. Da so se naše obrambne sile znašle v zaskrbljujočih razmerah, je menil njihov vrhovni poveljnik. "V poročilu je pripravljenost za delovanje v miru ocenjena s povprečno oceno zadostno. Povprečna ocena za pripravljenost za delovanje v krizi ali vojni, je ocenjena z nezadostno," je pojasnil Pahor. Dejavniki za ocene so sicer popolnjenost enot s kadri in opremo, stanje opreme in njena razpoložljivost ter možen obseg usposabljanja. "Slovenska vojska se je v letu 2015 zmanjšala za dodatnih 540 pripadnikov. Tako je popolnjenost stalne sestave glede na dolgoročni program 88-odstotna, popolnjenost s pogodbeno rezervo pa le 36-odstotna. Od načrtovanih vaj sta bili izvedeni le dve tretjini. Število izstreljenih nabojev na vojaka se je tudi prejšnje leto znova znižalo. Zdaj predstavlja le petino zahtevanega. Samo število dni na terenskih vajah je bilo v letu 2015 povečano. Več kot tretjina vozil ima pretečeno življenjsko dobo. Lansko leto je bilo takšnih vozil kar polovica. Odstotek je letos boljši, a zaradi izločanja iz uporabe, ne zaradi potrebnega nadomeščanja z novimi. Razpoložljivost vojaške tehnike se je zmanjšala za dodatnih pet odstotkov glede na lansko leto, še zlasti kritično je stanje na področju helikopterjev," je Pahor naštel nekaj podatkov. "Ocena stanja kot kritično poudarja tudi zaloge opreme, stanje infrastrukture ter osebne opreme in zmožnosti zdravstvene in socialne oskrbe," je še dodal Pahor.
Ali več denarja za varnost pomeni tudi več same varnosti?
Pahor je ponovil potrebo po zagotovitvi denarja za posodobitev vsega slovenskega varnostnega sistema. "Ob tem se zavedam, da več denarja za varnost ne pomeni avtomatično tudi več varnosti same." Da Slovenska vojska potrebuje dodatna finančna sredstva, je menila tudi Katičeva. Po njenih besedah bi za vzdrževanje obstoječe opreme in ohranjanje zmogljivosti v čim krajšem času morali nameniti še 45 milijonov evrov. Če bi želeli pristopiti k modernizaciji, bi v prihodnjih letih potrebovali po dodatnih 50 milijonov evrov. Katičevi se ob tem zdi pomembno Slovenski vojski zagotoviti stalen vir sredstev. "V varnost je treba vlagati. Gre za dolgoročno naložbo. Zavedati se je treba, da ni samoumevna." Da Slovenska vojska izzivov ne more premagati brez dodatnega denarja, je prav tako prepričan Osterman. Kot je še dodal, ob zdajšnji dinamiki proračuna in načrtovani dinamiki Slovenske vojske ta ne bo več mogla vzdrževati takšnega operativnega tempa. "Da je lahko Slovenska vojska ob tako nizkem vojaškem proračunu v letu 2015 opravila vse naloge, je bilo to mogoče le ob skrajno racionalnem obnašanju," je pojasnil Osterman. Po njegovih besedah je bilo treba na novo določiti tudi prioritete.
