Brigadir Krkovič: Dragi sorojaki, dajmo temu narediti konec

Slovenija | 29.03.2016, 19:59

Brigadir Tone Krkovič je dopoldne na ljubljanskem okrožnem sodišču pojasnil pravni okvir, po katerem je 27. junija 1991 izdal povelje za sestrelitev helikopter Jugoslovanske ljudske armade. Na nadaljnja vprašanja preiskovalne sodnice Deše Cener ni odgovarjal. Še pred zaslišanjem je Krkovič sklical novinarsko konferenco, na kateri je pomembnejša dejstva, povezana z dogodkom iz časa slovenske osamosvojitvene vojne, predstavil javnosti. Prepričan je, da za njegov pregon ni osnove in da ima zadeva globoko politično ozadje. Kritičen je bil tudi, ker je pri tem uporabljena jugoslovanska kazenska zakonodaja.

Krkovič je bil na ljubljanskem okrožnem sodišču zaslišan, ker je prvi dan vojne za Slovenijo kot poveljnik brigade Moris ukazal sestrelitev helikopterja JLA nad Rožno dolino v prestolnici, pri čemer sta umrla pilot in kopilot. Kazensko ovadbo proti Krkoviču je vložila vdova po pilotu, a jo je tožilstvo zavrglo. Emilija Mrlak je zato pregon prevzela kot zasebna tožilka, ljubljansko okrožno sodišče mora zdaj odločiti, ali bo na njen predlog proti Krkoviču uvedlo sodno preiskavo.

Nisem ciljal v osebo, ampak v objekt

Ta je na novinarski konferenci pred zaslišanjem pojasnil, da je v jutru 27. junija 1991 JLA Sloveniji napovedala vojno, zato so veljali principi bojnega delovanja. Sestreljeni helikopter, ki ga je upravljal Toni Mrlak, je nekaj po 19. uri letel nad položaji, ki jih je varovala brigada Moris. Kot je poudaril Krkovič, ni ciljal v osebo, ampak objekt. "Torej v letalo Jugoslovanske ljudske armade, ki je bila ta dan, 27. junija 1991, definitivno agresor." Krkovič ni vedel, kdo upravlja helikopter, saj z razdalje, s katere so streljali nanj, tega ni bilo mogoče videti. "Na razdalji, na katero se deluje z raketo, s kakršno je bil ta helikopter sestreljen, se tega ne vidi. Ne vidi se niti, ali je helikopter oborožen ali ne. To je v tem pogledu tudi irelevantno, saj v obtožnem predlogu nekajkrat piše, da je bil izvidniški. Toliko večji je bil razlog, da sem ga sestrelil, saj je letel nad mojimi položaji."

Za domnevni Mrlakov prestop na stran Teritorialne obrambe ni vedel

Mrlakova je po današnjem zaslišanju Krkoviča povedala, da njen mož na dan sestrelitve helikopterja ni bil sovražnik slovenskih obrambnih sil, ampak del njih. Kot je dodala, je v Teritorialno obrambo prestopil avgusta 1990, v aktivni službi JLA je ostal, ker naj bi se dogovarjal za prehod treh helikopterjev JLA na slovensko stran. Krkovič za domnevni Mrlakov prestop na stran Teritorialne obrambe ni vedel. "To ni bil nikakršen sodelavec. Zgodba o sodelovanju je izpisana naknadno, je izmišljena. Imenujem jo domišljijski spis," je dejal Krkovič.

Dajmo se vzeti v roke

Krkovič je na ljubljanskem okrožnem sodišču pojasnil le pravni okvir svoje odločitve pred slabimi 25 leti, na nadaljnja vprašanja ni odgovarjal, saj želi, da tožilstvo, če bo prišlo do postopka, najprej sestavi obtožnico, da bo vedel, česa je obremenjen. Kot udarec v njegovo čast in ponos je ocenil dejstvo, da se zadevo presoja po jugoslovanski kazenski zakonodaji. "Danes, v samostojni in demokratični Sloveniji soditi na osnovi komunistične, totalitarne zakonodaje človeku, ki je bil na strani osamosvojitve Slovenije ... Če je kaj presedan, potem je to," je pred kratkim ocenil za naš radio. Vse skupaj po njegovih besedah sovpada s praznovanjem četrt stoletja naše osamosvojitve, ko želijo nekateri očrniti tiste, ki so se borili za Slovenijo, in povzdigniti tiste, ki so bili proti odcepitvi od Jugoslavije. "Do kdaj, dragi moji sorojaki? Dajmo temu narediti konec. Če ne bi doživel vojne za samostojno Slovenijo, neverjetno kohezijo v tem narodu, povezanost, tudi bojevitost, ne bi verjel da je to mogoče, rekel bi, da ta narod sploh nima potencialov. Ampak to ni res. Zato sem šokiran. Včasih nas ne prepoznam, če govorim o nacionalnem interesu, katerega del sem. Saj to nismo mi. Res, dajmo se vzeti v roke. Še težko ne bi bilo. Na volitvah je treba temu narediti konec."

Vse skupaj na meji razuma

Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem se je v podporo Krkoviču zbralo približno 100 njegovih podpornikov iz SDS in Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Prišel je tudi predsednik največje opozicijske stranke in takratni obrambni minister Janez Janša. "Še nekaj let nazaj ne bi verjel, da je takšen škandal mogoč. Slovenskega generala in organizatorja manevrske strukture narodne zaščite, poveljnika Morisa Toneta Krkoviča, preganjajo po jugoslovanski kazenski zakonodaji, ker je opravil svojo dolžnost." Po Janševem mnenju je vse skupaj na meji razuma. "Po tej logiki lahko preganjajo kakšnih 30, 40, 50.000 ljudi, ki so se odzvali mobilizacijskemu pozivu, ko so bili, tako kot Tone Krkovič, poklicani na obrambo domovine." Ljubljansko okrožno sodišče bi moralo, tako Janša, takoj zavreči zadevo in ne izkoriščati pollegalnih in polproceduralnih možnosti za Krkovičev pregon.