Škofje
Velikonočne poslanice škofov Lipovška, Bizjaka, Štumpfa in Glavana
Slovenija
Škofje ordinariji so v svojih velikonočnih voščilih na različne načine pojasnjevali odrešenjsko sporočilo. Celjski škof Stanislav Lipovšek je med drugim poudaril, da se središču velikonočnega praznovanja nekoliko približamo z dragocenim narodnim in duhovnim izročilom, še bliže smo mu s sodelovanjem pri bogoslužjih postnega časa in svetega tridnevja, a vanj lahko vstopimo le z obhajanjem velikonočni zakramentov. Koprski škof Jurij Bizjak je menil, da je slavje Jezusovega vstajenja zelo oprijemljivo, saj nas spominja na naše zmage, zato je prav, da si ga večkrat prikličemo v spomin. Murskosoboški škof Peter Štumpf je spomnil, da je danes vsaka druga novica, ki nas doseže, novica o grehu, a med nas prihaja sporočilo praznega groba. Da gre za sporočilo veselega upanja, je prepričan novomeški škof Andrej Glavan.
Škof Lipovšek je opozoril, da se svet, v katerem živimo, zapleta v verige zla in hudobije vseh vrst, preplavljeni smo s prizori o vojnah, nasilju in krivicah, zato se upravičeno sprašujemo, kam vse to vodi, kje je rešitev. Zagotovil je, da je rešitev luč, ki je prišla na svet pred 2000 leti, torej Jezus, njegov evangelij in njegovo delo odrešenja. Težavo vidi v tem, da je premalo pripravljenosti, da bi vstopili v to luč. Povabil nas je, naj ravnamo drugače, naj vstopimo v luč in naj bomo usmiljeni.
Škof Bizjak je spomnil na ljudi, ki ne vidijo prihodnosti, čeprav imajo za sabo bogato življenje. "Zato se moramo vedno znova spominjati, kaj vse smo že dognali in naredili. To daje človeku odskočno desko za naprej." V tem smislu je po njegovih besedah vidik Jezusove zmage nad smrtjo zelo dobrodošel. "Vsem bi priporočil, da bi se vedno znova znali dvigniti iz malodušja in mrtvila, saj ni pravega razloga, da bi tam ostali."
Škof Štumpf je opozoril, da sta Jezusa umorila človeška hudobija in greh. Ugotavljal je, da danes ni bistveno drugače. Jezus je takrat greh do skrajnosti ponižal, saj ga je uporabil za orodje zmage nad samim seboj in nad smrtjo. Tako novica o grehu ni več nova. Zamenjala jo je novica o Jezusovem vstajenju. Iz praznega groba po besedah škofa Štumpfa prihaja še eno sporočilo. "Bojte se greha, toda borite se, da ne boste sužnji greha, bojte se smrti, toda borite se za življenje, bojte se satana, toda ljubite zmagovalca nad njim, Kristusa." Škof Štumpf nas je povabil k budnosti. "Življenje ni dremanje in obupavanje, ampak strategija, kako priti k Očetu v nebesa."
Škof Glavan je spomnil, da mnogi naši sodobniki te dneve doživljajo le kot praznik pomladanskega prebujenja. Številni se sprašujejo, ali bi se morali vdati v ta ritem nastajanja in umiranja. Po besedah škofa Glavana se človeštvo s smrtjo, kot s popolnim izničenjem, ni nikoli sprijaznilo. Ob tem je pojasnil, da obstaja nekdo, ki nas bo ujel in vzel v svoje ljubeče roke, ko se bo utrgala nit našega življenja. Bog Oče je uslišal krik umirajočega Jezusa na križu in ga tretji dan obudil od mrtvih, Jezus pa je obljubil, da bodo vsi, ki verujejo vanj, z njim deležni polnosti življenja. "Zato je velika noč praznik veselega upanja, praznik življenja in Njegove zmage nad smrtjo, še zlasti za bolne, vse ki trpijo in jih težijo bremena življenja in v tem okrnjenem zemeljskem življenju ne vidijo polnega smisla," je dodal škof Glavan.
