Paketi pomoči Karitas
Pomagajmo preživeti družinam v stiski
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
Preko sredstev, zbranih z akcijo Pomagajmo preživeti, je pomoč Slovenske Karitas lansko leto prejelo več kot 700 družin, predvsem v obliki plačila položnic za osnovne bivanjske stroške, pa tudi za dodatna zdravstvena zavarovanja. Povprečna pomoč gospodinjstvu se je lani gibala v višini 100 evrov enkrat letno, nam je v pogovoru zaupala Alenka Petek s Škofijske Karitas Ljubljana.
Na velikonočno nedeljo smo vsi doživeli vstajenje Kristusa, marsikdo, ki je v stiski, pa pri sebi še vedno čaka na svojo veliko noč. S sklepom postnega časa so se sklenile tudi postne spodbude Slovenske Karitas, med njimi 40 dni brez alkohola. Poleg tistih, ki jih neposredno ali posredno prizadene alkohol, se v številnih gospodinjstvih poglablja vsakovrstno ter dolgotrajno pomanjkanje materialnih dobrin, opozarjajo na Karitas. K temu se pridružujejo še slabi bivalni pogoji in bolezen, ki je vzrok ali posledica revščine. Mnogi ne dobijo redne plače in upajo, da bodo nekoč poplačani. Nekateri so tudi v letih, ko ni več upanja na redno zaposlitev. Na vse te stiske odgovarja akcija Pomagajmo preživeti, na katero Karitas opozarja ravno v tem času.
»Vsaka družina, ki prejme pomoč v obliki plačila položnic, je upravičena tudi do mesečne pomoči v raznih oblikah hrane, lahko so to redni paketi ali hrana iz intervencijskih zalog Evropske unije ali iz donacij,« je pojasnila socialna delavka na ŠK Ljubljana Alenka Petek. Dodala je, da večina akcij poteka preko Župnijskih Karitas, ki zberejo vloge ali dokazila o stroških in dohodkih, ta dokazila pa nato obravnavajo na ŠK. Za določene družine se na Karitas obrne tudi Center za socialno delo. »Družina sama predloži dokazila in jih ne pošilja Center za socialno delo,« je opozorila, a priznala, da določeni dohodki morajo biti vidni, da lahko pomagajo »čim večjemu krogu prosilcev na čimbolj pošten način«.
V zadnjih letih imajo na Karitas tudi kar precej prosilcev za pomoč iz nekdanje skupne države Jugoslavije. »Delavci, ki so pripeljali s seboj družine, v gospodarski krizi pa so izgubili zaposlitev,« zaradi česar pridejo v težak položaj, tudi ko niso več upravičeni do nadomestila za brezposelnost ali socialne denarne pomoči.
Po navedbah Petkove se pravo stanje brezposelnosti v Sloveniji še nekoliko razlikuje od statističnih podatkov, saj se vsi ne prijavijo na Zavodu za zaposlovanje RS, »ker nimajo več pravice do nadomestila in nobenih koristi od statusa«.
Posnetku pogovora o akciji lahko v celoti tudi prisluhnete. Darujete pa lahko tudi preko te povezave.
