Dežman: V pripravi je razpis za nadaljnje aktivnosti v Hudi jami
Slovenija
Več kot sedem let je že minilo od odkritja množičnega grobišča v opuščenem rudniku v Hudi jami pri Laškem. Pristojne službe so takrat izkopale posmrtne ostanke 800 ljudi, ki so bili umorjeni po koncu druge svetovne vojne. Shranile so jih v plastične zabojčke, ki so še vedno v prostorih rudnika. V nekaterih medijih je bilo mogoče zaslediti informacijo, da so oblasti v tajnosti začele premeščati žrtve komunistične revolucionarne oblasti iz rova svete Barbare v kostnico v Mariboru. Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, zgodovinar Jože Dežman, je takšne navedbe v pogovoru za naš radio zanikal. Pojasnil je, da je v pripravi razpis za nadaljnje urejanje odprtih vprašanj v zvezi s tem primerom.
Dežmana je poročanje o policijskih vozilih, ki naj bi zavarovala prostor pred rovom svete Barbare, in prikritih aktivnosti v opuščenem rudniku v Hudi jami pri Laškem presenetilo. "Nedvomno je resnica oziroma to, kar lahko povem pri polni zavesti, da ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravlja razpis, ki bo zajemal izkop posmrtnih ostankov ostalih žrtev iz prvega jaška ter začasno ureditev posmrtnih ostankov in njihov prenos v kostnico v Mariboru." Kot je dodal Dežman, bodo nato zagnani postopki za ureditev stalnega pokopnega mesta. Vladna komisija, ki jo vodi, se zavzema, da bi bilo pred rovom svete Barbare. Prav tako je v načrtu ureditev muzeja v rovu svete Barbare in dostop javnosti do njega. "Pričakujem, da bomo, ko bo vlada potrdila program komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, o vseh teh aktivnostih lahko poročali." Dežman verjame, da se bodo vsa dela začela spomladi. Kakršnekoli dezinformacije po njegovih besedah tako niso na mestu.
Dežman je za Radio Ognjišče poudaril, da je treba žrtvam povojnih pobojev omogočiti pokop in s tem vrnitev človeškega dostojanstva, prav tako je treba njihove svojce, če se le da, čim bolj natančno seznaniti z okoliščinami in mestom njihove smrti ter jim po možnosti vrniti ostanke bližnjih. A jasen je bil tudi, da ob tem ne bo šlo brez obsodbe zločincev in režima, ki je stal za njimi. "Čeprav bodo sami storilci mrtvi, se bomo mogli v prihodnosti nedvomno pogovarjati o njihovi zgodovinski krivdi in zločinski odgovornosti. Tako kot imamo podaljšan proces tranzicije, bomo imeli tudi podaljšan proces lustracije." Standarde je treba postaviti na novo in se jih držati. Le to bo po Dežmanovem mnenju prineslo drugačne rezultate kot zdajšnji spravni proces.
