S simpozijem počastili spomin na dr. Jožeta Pučnika

| 12.03.2016, 07:50

Letošnji Pučnikov simpozij, ki sta ga včeraj v Slovenski Bistrici priredila Inštitut dr. Jožeta Pučnika in Wilfried Martens Center za evropske študije, je bil namenjen 25. obletnici slovenske osamosvojitve. Janez Janša in Tone Krkovič sta spregovorila o vlogi Jožeta Pučnika pri tem in se strinjala, da je bila ta mnogo večja, kot se mu jo pripisuje.

Viteška dvorana slovenskobistriškega gradu je bila premajhna za vse, ki so danes želeli prisluhniti razpravljalcem na simpoziju v spomin na dr. Jožeta Pučnika. Prireditev, ki jo je imenitno izpeljal inštitut, ki nosi njegovo ime, je s to prireditvijo dostojno počastil spomin na leta 2003 umrlega politika in misleca, doktorja filozofije in sociologije ter profesorja svetovne književnosti, ki velja za enega od utemeljiteljev slovenske demokracije. Zato je tudi bilo vredno prisluhniti njegovim sopotnikom na politični in življenjski poti, od Janeza Janše, dr. Milana Zvera, Toneta Krkoviča, dr. Toneta Jerovška do akademika dr. Janka Kosa, s sociološko in politično analizo pa sta se pridružila še dr. Matej Makarovič in dr. Matevž Tomšič.

V Sloveniji je ostalo še veliko jugoslovanskega duha

Letošnji Pučnikov simpozij, pod katerega organizacijo se je poleg Inštituta dr. Jožeta Pučnika podpisal tudi Wilfried Martens Center, je bil namenjen tudi 25. obletnici slovenske osamosvojitve. Predsednik SDS Janez Janša je ob spominjanju na Jožeta Pučnika, s katerim sta se prvič srečala leta 1988 na domu Jožetovega brata Ivana, nizal pomen Pučnika za samostojno in neodvisno Slovenijo. Tudi Janez Janša se dotaknil znamenitih Pučnikovih besed »Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo« in hkrati dodal, da Jugoslavije sicer ni več, vendar je v Sloveniji ostalo še veliko njenega duha. Posebej se je dotaknil Deklaracije za mir, ki jo je med drugimi podpisal tudi Milan Kučan oziroma kar štiri petine takratnega predsedstva, ta deklaracija pa je govorila o tem, da Slovenija ne potrebuje vojske, in to je bil eden od mnogih poskusov, da se Slovenija ne bi osamosvojila.

Ko je spomladi leta 1990 dr. Jože Pučnik kandidiral za predsednika predsedstva Slovenije, je volitve izgubil le za malenkost, vendar je Janez Janša prepričan, da je Pučnik dobil na volitvah veliko več glasov, ko pa so mu jih našteli. Ko je predsednik SDS ocenjeval razmere v Demosu, je tudi omenil, da je Pučnik velikokrat zelo odločno posegel, če so se pojavile kakšne dileme glede osamosvajanja. V takratni Demosovi vladi pa je bilo kar nekaj ministrov, ki niso verjeli v osamosvojitev. Jože Mencinger in Marko Kranjec sta domala na predvečer osamosvojite preračunljivo odstopila s svojih položajev in bila kasneje nagrajena z uglednimi funkcijami v samostojni Sloveniji.

Tone Krkovič, poveljnik 1. specialne brigade Moris v času osamosvojitvene vojne, se je ob spominjanju na čas pred 25. leti dotaknil tudi današnjih dni, rekoč da glede na današnje stanje v državi dr. Jože Pučnik niti v grobu nima miru, kot bi si ga zaslužil. »Tudi jaz bi se v grobu obračal, če me ne bi bilo več tu. Slovenija danes ni to, kar sem mislil in si predstavljal. Upam si trditi, da bi tako rekel tudi Pučnik,« je povedal Krkovič, ki je spomine na Pučnika zaključil z besedami: »Jože, hvala!« Ob vojaški plati osamosvajanja pa je Tone Krkovič dodal, da se je vojna za Slovenijo začela maja 1990 in končala oktobra 1991, torej ni šlo za desetdnevno vojno, kot se v javnosti tako rado manipulira.

Nasprotniki samostojne Slovenije bogato nagrajeni

Sociološko refleksijo na čas osamosvajanja je predstavilo eminentno omizje znanstvenikov na čelu z dr. Tonetom Jerovškom, dr. Matejem Makarovičem, dr. Matevžem Tomšičem in dr. Milanom Zverom, ki je razpravo tudi vodil. Dr. Matevž Tomšič je v razpravi razvil zanimivo misel, da ne drži vedno, kako zgodovino pišejo zmagovalci, kajti v Sloveniji so bili tisti, ki so javno nasprotovali osamosvojitvi, kasneje bogato nagrajeni z najrazličnejšimi ugodnimi in uglednimi funkcijami ter položaji.

Akademik dr. Janko Kos je na simpoziju podal odlično biografsko-psihološko analizo Pučnikove misli, tradicionalno je navduši tudi igralec in pesnik Tone Kuntner, ki se je s svojo pesmijo vprašal: »Kdo je zmagal, ko so zmagale sanje?«, podelili pa so tudi prvo Pučnikovo priznanje za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji. Prvi lavreat je dr. Drago Štoka, pravnik, odvetnik in bivši predsednik Sveta slovenskih organizacij, ki se je skozi vso življenjsko pot boril za pravice slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, vseskozi pa je vnet zagovornik demokracije in političnega pluralizma. Zato je tudi včeraj rekel, da tam, kjer je demokracija, tam je tudi njegov dom. Drago Štoka je ob zahvalnem nagovoru dejal, da v »zaporu ni bil samo Janez Janša. V zaporu je bila slovenska demokracija.«

Pučnikovemu spominu so se poklonili tudi na njegovem grobu.

Vir: SDS