Napovedano spreminjanje gradbene zakonodaje naletelo na vrsto kritik
Slovenija
Postopek sprejemanja nove gradbene zakonodaje je zašel v slepo ulico. V Gospodarski zbornici Slovenije ugotavljajo, da nas napovedane spremembe le še bolj odmikajo od dobrih praks v sosednjih državah, Evropski uniji in svetu. Kritični so tudi v Zboru za oživitev in razvoj gradbeništva, kjer opozarjajo na zmedo, zamegljevanje odgovornosti in široko odpiranje vrat sistemski korupciji. Da bi morala zakonodaja izboljšati razmere in ne ustvarjati novih težav, poudarja predsednik upravnega odbora GH Holdinga Blaž Miklavčič.
Ministrstvo za okolje in prostor je osnutka gradbenega zakona ter zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih skupaj z osnutkom zakona o urejanju prostora dalo v javno obravnavo novembra lani. Podaljšani rok za posredovanje pripomb se je iztekel pred dobrima dvema tednoma.
Spremembe obeh gradbenih zakonov gredo v smeri, da se bodo postopki vodili koordinirano in na enem mestu, predvidena je celovita informatizacija vseh postopkov dovoljevanja, koncept izdajanja gradbenih dovoljenj temelji na principu tako imenovane zgodbe, kar naj bi pospešilo izdajo dovoljenj. Tako poudarjajo na pristojnem ministrstvu.
A v Gospodarski zbornici Slovenije ocenjujejo, da predlagana zakonodaja ne rešuje široke problematike neurejenih razmer v slovenskem gradbeništvu, tudi ne opredeljuje jasno pravic in obveznosti vseh sodelujočih v postopku gradnje. Prav nasprotno. Le še poslabšuje že pogodbeno razmerje med naročnikom in izvajalcem gradbenih oziroma inženirskih storitev, ki je izrazito v škodo slednjim.
Kritični so nad določbo, da bo moral nad vsako gradnjo bdeti vodja gradnje, ta je lahko tudi arhitekt. V Zbornici za gradbeništvo Slovenije, ki je ena od ustanovnih podpisnic Zbora za oživitev in razvoj gradbeništva, tega po besedah svojega predsednika Mirka Požarja, ne bodo dopustili. Zakaj? "Ker to pomeni uničenje gradbene panoge, ker to pomeni uničenje gradbenih izvajalskih podjetij, ker to pomeni tudi degradacije tako poklicnih šol kot tudi gradbenih in inženirskih šol, ker to pomeni zmešnjavo in kaos," odgovarja Požar. Zbor za oživitev in razvoj gradbeništva je sodeloval pri pripravi nove gradbene zakonodaje, bil je v delovni skupini na ministrstvu za okolje in prostor. Kot pojasnjuje Požar, so rešitve uskladili in jih zapisali, a so odločevalci ob tem očitno držali figo v žepu. "Veliko delamo v tujini, tega ni nikjer, le v Sloveniji smo v stanju zapacati vse," je oster Požar.
Ogorčeni, ker so odločevalci obšli temeljne zahteve gradbeništva in inženirstva po nujnih izboljšavah na normativnem področju in prenosu dobrih tujih praks v naše okolje, so prav tako v Zbornici gradbeništva in industrije gradbenega materiala, Združenju za svetovalni inženiring in Združenju za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije. Premierja Mira Cerarja pozivajo, naj postopek spreminjanja gradbene zakonodaje ustavi. To množično podpisujejo gradbena in inženirska podjetja. "Še vedno delamo neumnosti. Nismo še naredili bistvenega koraka v branži, to je, da se nismo specializirali za določena področja," je prepričan prvi mož GH Holdinga Miklavčič.
