NLB
Kovač: Rezultati kažejo, da NLB posluje kolikor toliko normalno
Slovenija
Za skupino NLB je leto nad pričakovanji, a predvsem na račun podjetij v njej. Lani je ustvarila skoraj 92 milijonov evrov čistega dobička, potem ko se je ta leto prej ta ustavil pri 62 milijonih evrov. Matična banka je lani ustvarila slabih 44 milijonov evrov čistega dobička, v primerjavi z letom prej ga je prepolovila. Lani je bilo manj slabih posojil. A prav danes, ko so bili objavljeni podrobnejši podatki o lanskem poslovanju, so v časopisu Delo objavili zgodbo o tem, kako bi lahko imeli v NLB še velike težave z vračanjem kredita, odobrenega bratu nekdanjega hrvaškega premierja Zorana Milanovića.
Najprej k lanskim rezultatom. V NLB pravijo, da presegajo načrte. "Če načrti niso preveč ambiciozni, jih je lahko doseči ali preseči," je za naš radio poudaril poslovnež Matej Kovač. Vseeno je ocenil, da je rezultat dober. "Podatki sporočajo, da je del sanacije banke končan in da ta posluje kolikor toliko normalno." Kot je pojasnil, drži, da imajo obveznice, ki jih je največja slovenska banka dobila od države, nek stabilen donos, a dodal je, da ima za pozitivno poslovanje določene zasluge tudi uprava.
Delež bruto slabih posojil v vseh posojilih se je v skupini NLB lani znižal za 5,8 odstotne točke in dosegel 19,3 odstotka, v matični banki je bil manjši za 4,7 odstotne točke in je znašal 16,5 odstotka. Slaba posojila so tako na ravni skupine z oslabitvami in rezervacijami pokrita v nekaj več kot 72-odstotni, v NLB v skoraj 68-odstotni meri.
Novinarji časopisa Delo so medtem pridobili dokumente, povezane s kreditom, ki ga je frankfurtska banka LHB, hčerinska družba NLB, pred slabim desetletjem odobrila bratu nekdanjega hrvaškega premierja Milanovića. Dokumenti kažejo, da do tega sploh ne bi smelo priti, ob tem še, da bo imela največja slovenska banka velike težave pri vračilu denarja. "To je tipična slovenska zgodba," je komentiral Kovač. V tem, da so se za nekaterimi slabimi odločitvami skrivale izgube iz poslov, ki so bili celo kriminalni, vidi tudi največjo težavo. "Pri nas je težava v tem, da so se za večjimi posli, ki so bili sklenjeni po bančnih uzancah, a je imela banka z njimi izgubo, skrivali manjši posli, ki po nobenih uzancah bančnega poslovanja ne bi smeli biti odobreni." Kovač se boji, da v NLB ni ne prave klime ne volje, da bi zadeve razčistili do konca.
Nedavno je precej odmevalo imenovanje novih nadzornikov v NLB. Novi člani so namreč kot nekdanji dolgoletni sodelavci največje slovenske banke deležni očitkov, da se z njimi vračajo stari načini poslovanja. "Dejstvo je, da nihče ni ovrgel teh očitkov. Nemogoče je na pamet trditi, da so bili vpleteni ali odgovorni. A bili so na pomembnih mestih v tistem času, zato bi se morali do tega opredeliti. Ker se niso, menim, da so očitki utemeljeni," je dejal Kovač.
