Pregled domačih dogodkov minulega tedna

Slovenija | 05.03.2016, 07:00

Begunska problematika v Sloveniji še kar ne pojenja. Po protestih v več slovenskih krajih so minulo soboto v prestolnici pripravili dva shoda; enega v podporo migrantom, drugega pa proti. SDS napoveduje posvetovalni referendum o nastanitvah prebežnikov. Zunanji minister Karl Erjavec je prestal interpelacijo v DZ. Načrt prestrukturiranja Alpine, ki predvideva odpuščanja in selitev proizvodnje, pa je razburil tamkajšnje delavce in tudi lokalno skupnost.

SLOVENIJA

Erjavec čez očitke

Zunanji minister Karl Erjavec je po pričakovanjih prestal interpelacijo, v kateri sta mu opozicijski N.Si in SDS očitali zgrešeno zunanjo politiko. Očitali so mu predvsem odgovornost za zaplete z arbitražo s Hrvaško. Minister je v 16-urni razpravi očitke zavrnil kot prazne in brez vsebine, podobno je menila tudi večina poslancev. Ne glede na vse navedbe o ministrovi nestrokovnosti, napakah, improvizirani zunanji politiki je bila opozicija deležna le posmeha in vsakokratnega ponavljanja, da gre za izgubo časa in prazne očitke. Matej Tonin je takole sklenil ugotovitve: »Da imamo ministra za zunanje zadeve, ki ni za ničesar odgovoren, ne za Patrio, ne za kante, ne za arbitražni fiasko kot tudi ne za varčevalce LB.«

Da bi interpelacija uspela, bi jo morala podpreti večina od 90 poslancev. A je bilo pravzaprav že pred začetkom razprave jasno, da bodo poslanci koalicijskih strank SMC, DeSUS in SD ministra Erjavca podprli, za razrešitev so glasovali le poslanci NSi in SDS. Poslanci ZL so se pri glasovanju vzdržali, 15 pa jih ob tej uri v dvorani ni več bilo prisotnih.

Protesti zaradi beguncev

V Ljubljani so prejšnjo soboto pripravili dva shoda, povezana z begunci in migranti. Pred samskim domom na Kotnikovi ulici, kjer je po novem izpostava azilnega doma, so se najprej zbrali tisti, ki prebežnike pozdravljajo. Na Trgu republike pa so se sestali ljudje, ki želijo ob soočanju z valom beguncev in migrantov opozoriti tudi na varnostni vidik. Med drugim se ne strinjajo s politiko vlade Mira Cerarja in vsiljenim naseljevanjem tujcev v rizična okolja. Pred tem so protestirali že v Lenartu, Kranju, Logatcu, na Vrhniki.

Svetniki občine Logatec so nato na ponedeljkovi izredni seji podprli prihod beguncev, a ob določenih pogojih. O namestitvenem centru v Kidričevem se država še odloča, v Lendavi, kjer so tujci že nastanjeni, pa jim prostega gibanja ne morejo prepovedati. Župan Občine Logatec Berto Menard: »V teh sklepih je predvideno, da naj bi v prvem obdobju v našo vojašnico, azilni center, prišlo približno 50 oseb in ko se bo videlo, kakšen je zanje program in kako so obremenjujoče za okolje, lahko sprejmemo tudi do 108 oseb, koliko je tudi prostora.« Vse finančne obveznosti mora prevzeti država. Za red in mir bodo morali znotraj azilnega doma skrbeti varnostniki, dom pa zunaj varovati policisti.

Poslanska skupina SDS pa v obravnavo v DZ pošilja predlog za razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah migrantov v Sloveniji. »Na referendumu bi državljane povprašali, ali so za to, da DZ sprejme zakonodajo, v kateri bo določeno, da letno število prosilcev za mednarodno zaščito ne presega števila prošenj za mednarodno zaščito v letu 2015,« je povedal Vinko Gorenak.

Položaj glede tega je v Evropi zelo različen. Po Gorenakovih ocenah predlog SDS na eni strani omogoča najvišjo stopnjo demokracije, na drugi strani pa ne prepoveduje sprejemanja prosilcev za azil.

Težave žirovske Alpine

Načrt prestrukturiranja Alpine, ki predvideva odpuščanja in selitev proizvodnje, je razburil tamkajšnje delavce in tudi lokalno skupnost. V Žireh so v sredo pripravili protest, na katerem se je zbrala polovica občanov. A nadzorniki njihovih zahtev po umiku direktorice Barbare Vtič Vraničar in prekinitvi sodelovanja z dragimi svetovalci niso uslišali. Napovedujejo stopnjevanje pritiskov, saj jih skrbi prihodnost obutvenega podjetja. Župan Janez Žakelj: »Nihče ne nasprotuje temu, da je Alpina potrebna prestrukturiranja. O tem se vsi strinjamo. Strinjamo se tudi o tem, kar so povedali predstavniki vodstva DUTB, da je Alpina še vedno zanimivo podjetje, torej se splača vložiti trud, da ga spravimo na pravo pot.«

Po njegovih besedah so težava preteklo upravljanje, zaradi katerega se je Alpina zadolžila, a tudi načrt zdajšnjega vodstva. O načrtovanem prestrukturiranju Alpine je razpravljala vlada. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je sporočil, da bo morala Družba za upravljanje terjatev bank, ki je lastnica žirovskega obutvenega podjetja, vse skupaj preučiti.

V UKC Maribor pomagajo tuji anesteziologi

V mariborski klinični center so prejšnji konec tedna prišli pomagat štirje anesteziologi s hrvaške Reke. Z njihovo pomočjo v obliki dežurstev želijo vsaj delno zapolniti kadrovsko luknjo na oddelku za anesteziologijo, intenzivno medicino in terapijo bolečine, kjer so bili zaradi pomanjkanja anesteziologov lani prisiljeni omejiti število nenujnih operacij. S pomanjkanjem anesteziologov so se v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor soočili že maja 2007. V nekaterih evropskih državah so se odločili, da del nalog anesteziologov prenesejo na diplomirane medicinske sestre. Pri nas je ta ideja leta 2012 padla.

»Tudi takratni zdravstveni svet si je prizadeval, da bi priznali anestezijskim medicinskim sestram določene kompetence za delo, ki ga na tem področju že opravljajo. Vendar na žalost RSK, to je razširjeni strokovni kolegij za anesteziologijo takrat tega dokumenta ni sprejel.«

Za delo se po besedah aktualne ministrice Milojke Kolar Celarc zanima približno 240 zdravnikov anesteziologov iz tujine. Gre tako za zdravnike iz držav EU kot tudi iz držav nekdanje Jugoslavije.

CERKEV

Zgradba ordinariata mariborske nadškofije na Slomškovem trgu je od 29. januarja v lasti treh avstrijskih škofij - graške, celovške in salzburške, ki so v ta namen skupaj ustanovile Slomškov sklad s sedežem v Gradcu. V prihodnje si želijo znova priti do lastništva. "V kolikor bodo finančne možnosti kdaj to dopuščale, obstaja želja, da bi Nadškofija Maribor v oddaljeni prihodnosti znova postala lastnica stavbe," je dejal nadškofijski kancler Janez Lesnika. Za komentar o prenosu lastništva smo vprašali tudi patra Branka Cestnika: »To je najprej izraz solidarnost avstrijskih škofij do mariborske nadškofije, ki izhaja iz skupne zgodovine celovške, mariborske in graške škofije v odnosu do stare lavantinske škofije, katere naslednica je mariborska škofija. Prijateljstvo med duhovniki in škofi je v tem trikotniku vedno bilo, zato v tem ne vidim ponižanja in neke strašne katastrofe, češ da so prišli Avstrijci in vzeli škofijski dvorec in Slovenci smo postali avstrijski podnajemniki. Gre za solidarnostno gesto, ki se je pripravljala več let.«

Svetovni molitveni dan v povezavi s Kubo

Prvi petek v marcu je svetovni ekumenski molitveni dan, na katerem sodelujejo različne krščanske veroizpovedi. Letos so bogoslužje pripravile ženske s Kube, ki so poudarile finančni vidik, saj je bila država precej časa pod tako politično ureditvijo, da je trpelo gospodarstvo. Izpostavile so tudi potrebo po medgeneracijskem sodelovanju, da so starejši vključeni v družino in družbo.

Predsednica svetovnega molitvenega dne v Sloveniji Tanja Povšnar o namenu tega dogodka: »Najprej seznaniti vse udeležence tega bogoslužja po vsem svetu, kakšne so razmere v državi, ki je v določenem letu pripravila to bogoslužje. Pa seveda z molitvijo obdati to državo – torej vse težave, morda finančne, socialne - z nekakšno molitveno mrežo, ki spremlja vse tegobe te države.«

Bogoslužja so bila v Rogaški Slatini, Mariboru, Murski Soboti, Ljubljani, Izoli in Velikih Laščah. Bogoslužja spremlja tudi dobrodelna nota. Denar, ki se je zbral letos, bo namenjen projektu frančiškank Marijinih misijonark, ki ga te sestre izvajajo na Kubi, kjer podpirajo center za ljudi s posebnimi potrebami.

DRUŽBA

Evropski poslanec Lojze Peterle že vrsto let pripravlja Evropske večere, na katerih se pogovarja z različnimi gosti. Na zadnjega, ki je bil prejšnji petek v Galeriji Družina v Ljubljani, je povabil ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta. Med drugim je odgovoril na vprašanje, kako vidi slovenskega kristjana, kako ga doživlja v polariziranem družbenem prostoru.

»Zdi se mi, da moramo kristjani najprej osvoboditi sami sebe, ali pustiti Bogu, da nas osvobodi. Mi smo se pustili zapreti vase in zapreti svoje krščanstvo v nekakšen občutek, da niti ni spodobno, da bi kot kristjan nastopal v javnosti. Ne vem, če se vam je kdaj zgodilo, da pridete v restavracijo in naročite jed in ste navajeni, da preden začnete jesti, se pokrižate. Se tam pokrižate spontano, z zadrego, ali se sploh ne? To je ta ujetost našega kristjana, ki se potem kaže na vseh področjih.«

Peterle in nadškof Zore sta se dotaknila tudi sprave ter odnosa med našo krajevno Cerkvijo in državo v 25 letih samostojnosti.

Pri jezuitski založbi Dravlje je izšla knjiga papeža Frančiška »Dragi papež Frančišek: Papež odgovarja na pisma otrok z vsega sveta.« Gre za zbirko otroških ilustracij in pisem, ki jih otroci pišejo svetemu očetu, in papeževih odgovorov nanje. V knjigi so objavljena pisma otrok kar 26-ih narodov. Med njimi so albanski, sirijski, kitajski, kenijski … Knjiga je pravi mali katekizem, učna ura usmiljenja, ljubezni in prijateljstva ter zbirka najlepših papeževih misli ob vprašanjih otrok. Ti so mu zastavljali vprašanja, na katera iščejo odgovore tudi mnogi odrasli. Papež jim odgovarja jasno, preprosto in z veseljem do življenja.

Študijsko posvetovanje katoliških novinarjev

V Marijinem domu na Bledu so se 3. in 4. marca na študijskem posvetu zbrali slovenski katoliški novinarji. Uvodno predavanje je imel predsednik Komisije za družbeno obveščanje murskosoboški škof Peter Štumpf. Sledila je okrogla miza ob 25-letnici samostojnosti Slovenije, na kateri so spregovorili škof Anton Jamnik, v tistem času tajnik nadškofa Alojzija Šuštarja ter takratna predsednik vlade Lojze Peterle in obrambni minister Janez Janša. Za naš radio je škof Štumpf spregovoril o vlogi katoliških medijev in tem, da smo zavezani oznanjevanju evangelija.

»Vse kar je opravljivo, obrekljivo, je težko odpraviti, ker vedno pušča senco dvoma 'Kaj pa če je vse res?' Ko pa medij oznanja z resnico, že preventivno onemogoča prestop laži, če pa do laži pride v neko okolje in prestopa v katoliški medij, ne preostane nič drugega, kot je vztrajanje v resnici.«

Srečanje se je sklenilo z razmišljanjem Mojce Magdič Belcl, ki preučuje različne vidike teorije spola. Novinarji so ob tem spregovorili še o poročanju v povezavi novelo zakona o zakonski zvezi ter družinskim referendumom

V Cerkljah ob Krki pripravili igro Marko - Pasijon ljubezni

V postnem in velikonočnem času marsikje uprizarjajo odrešenjske dogodke, ki tako vernim kot tudi nevernim omogočajo srečanje in zbližanje z Jezusom. V Sloveniji med drugim poznamo pasijone v Škofji Loki, Ribnici in Laškem. Tam imajo tudi dolgo tradicijo. Jezusovo trpljenje od zadnje večerje do smrti na križu pa so letos želeli na poseben način uprizoriti v župniji Cerklje ob Krki. V dramski igri, ki je delno tudi muzikal, so ta del Jezusovega življenja želeli predstaviti skozi oči svojega zavetnika, evangelista Marka. Premiera je bila prejšnjo nedeljo. Tamkajšnji župnik Janez Žakelj:

»Pasijon predstavlja mladega Marka, ki od blizu doživi ta Jezusov pasijon. Prav tako pa ima sočasno v tej zgodbi tudi en svoj pasijon, kajti v tej igri je izdan, ponižan, on je tisti, ki je v vrtu Getsemani nag zbežal. Potem mu apostal Peter simbolično da eno belo oblačilo, kot novokršencu, tistemu, ki sprejema vero v Jezusa.«

Režiser in scenarist igre je želel, da bi se prek uprizorjenih dogodkov Jezusovega trpljenja in vstajenja vsakdo v publiki čutil soudeleženega. V igri sodelujejo številni župljani. Tudi kostumi in scena so delo domačinov.

Poslovil se je psiholog in pisatelj Vid Pečjak

Na Bledu so se minuli torek poslovili od staroste slovenskih psihologov in pisatelja Vida Pečjaka. Slovensko psihologijo je zaznamoval s svojimi ameriškimi izkušnjami, slovensko literaturo pa z znanstveno fantastiko, ki se zrcali tudi iz njegove uspešnice Drejček in trije marsovčki. Študijsko se je izpopolnjeval na Škotskem in v Združenih državah Amerike, kamor je odšel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Ta umik iz domovine, ga je vsestransko zaznamoval, je nekoč povedal za naš radio: »Amerika je kar dramatično vplivala name. Sem precej spremenil pogled na svet, na psihologijo, na študij, začel sem delati študije, drugače predavati. Posnemati sme začel ameriške profesorje in to se je izplačalo.«

ŠPORT

Dočakali smo novo zgodovinsko stopničko smučarskega skakalca Petra Prevca, ki si je že prejšnji konec tedna v Kazahstanu zagotovil veliki kristalni globus skupnega seštevka. V Almatyju se je dvakrat povzpel na prvo stopničko. »O skupnem seštevku v tej sezoni mi ne bo treba več razmišljati in tudi vam, novinarjem, ne bo treba spraševati, tako da bomo vsi na boljšem. Upam, da bom lahko šel umirjeno naprej, da me ne bo kakšna evforija prevzela.«

Njegov uspeh sta v soboto dopolnila Robert Kranjec in Jurij Tepeš na petem in šestem mestu.

Veselili smo se lahko tudi z našima alpskima smučarjema Boštjanom Klinetom, ki je osvojil drugo mesto na superveleslalomu v avstrijskem Hinterstoderju, in Klemenom Kosijem, ki je preizkušnjo končal na desetem mestu. »Poskušal sem se samozavestno in odločno lotiti te proge, smučati tako, kot znam, in izkupiček je bil super. Celo življenje stremiš k temu, sigurno sem bil presenečen, nisem vedel, da bo za podium dovolj, vendar vse življenje delaš za to,« je povedal Kline. Zmagal je Norvežan Aleksander Aamodt Kilde, tretji je bil Avstrijec Marcel Hirscher.

Do drugega mesta je prišel tudi deskar Rok Marguč na tekmi v paralelnem veleslalomu v Turčiji.

Kranjska Gora ta konec tedna gosti alpsko smučarsko karavano. Petkov veleslalom je dobil Francoz Alexis Pinturault. Na stopničkah sta bila še Avstrijca Philipp Schörghofer in Marcel Hirscher. Nastopilo je šest Slovencev. Do točk, prvih slovenskih po letu 2007 na veleslalomu v Kranjski Gori, je prišel Žan Kranjec, ki je bil na koncu 16., zaostal je 2,37 sekunde.