Opozicija kritična do zakona o mednarodni zaščiti

Slovenija | 01.03.2016, 14:11

Medtem, ko evropske države zmanjšujejo pravice azilantov, je v Sloveniji nekoliko drugače. Vladni predlog zakona o mednarodni zaščiti zagotavlja prosilcem za mednarodno zaščito višjo pravno varnost z ukrepi, kot so brezplačna pravna pomoč, zagotavljanje tolmača, posebno pozornost pa namenja tudi ranljivim skupinam. Do vladnih predlogov so najbolj kritični v NSi in SDS, kjer menijo, da bi morali ti biti ostrejši.

Temeljni razlog za sprejem sprememb je po besedah ministrice Vesne Györkös Žnidar obveznost prenosa zakonodaje Evropske unije. Z novim zakonodajnim okvirjem tako želi vlada omogočiti hitre in učinkovite postopke odločanja o prošnjah tistim, za katere se bo ugotovilo, da to zaščito dejansko potrebujejo. "Predlog zakona na novo opredeljuje pravico do denarnega nadomestila za osebno nastanitev. Ukinja se enkratna denarna pomoč, pri čemer se osebe za mednarodno zaščito na področju socialnih prejemkov izenačuje za državljane Republike Slovenije."

Medtem, ko vladna koalicija pričakovano kima predlogom ministrice, so kritični v opoziciji. Predlagani ukrepi ne ponujajo ustreznih rešitev, trdi poslanka SDS Anja Bah Žibert. "Za nekatere svetle izjeme, ki so predlagane v zakonu, pa vlada še niti ne ve, na kakšen način jih bo sploh mogoče uresničevati. Že dejstvo, da vlada kot temeljni razlog za sprejem zakona o mednarodni zaščiti izpostavlja tri leta stare evropske direktive, priča, da se še vedno ne zaveda negativnih posledic zamujenih priložnosti, napačnih prioritet in zgrešenih pristopov reševanja migrantske krize. Vse to se je pokazalo že pri postavljanju ograj, ki to sploh ni," je bila kritična poslanka SDS Bah Žibertova, ki je spomnila, da v Sloveniji živi več kot 300 tisoč ljudi v revščini, približno 100 tisoč je brezposelnih, štiri tisoč naših državljanov živi na ulicah, okoli 160 tisoč pa jih prejema pomoč humanitarnih organizacij. "Seveda je prav in nujno, da pomagamo tistim družinam, ki jih je v svet pognala vojna in trpinčenje. Kaj pa, ko ne gre več za to? Ko ne gre več za ranljive skupine, ko gre za tiste, ki situacijo s pridom izkoriščajo in so tudi s pomočjo Slovenije ilegalno prečkali meje Evropske unije."

A koalicija, ki jo vodi Miro Cerar je lguha za vsa opozorila, tudi tista iz vrst NSi, da naj vlada omeji skupno kvoto oseb za priznanje mednarodne zaščite pri številki 5000 beguncev. Poslanec Jernej Vrtovec: "Zakaj v Novi Sloveniji poudarjamo zaostritev azilne zakonodaje? Prvič, zaradi tega, ker Slovenija postaja vse bolj ciljna država, ciljna država tako za tiste migrante, ki želijo le prečkati Republiko Slovenijo in preiti v Avstrijo pa ne morejo, ker Avstrija zapira svoje meje. In drugič, zaradi povratnega migrantskega vala, kajti v Sloveniji, Slovenija postaja ciljna država tudi za tiste, ki jih ciljne, do zdaj ciljne države – Nemčija, Avstrija zavračajo. In drugič, zaostritev azilne zakonodaje zaradi tako rekoč enakopravnosti, da razbremenimo te napetosti, ki so na eni strani med slovenskimi državljani, na drugi strani do tega vprašanja migrantske problematike."

Kritičen je tudi Bojan Dobovšek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. Ta se boji, da predlagane rešitve niso dovolj usklajene z drugo zakonodajo. Zato bi pričakoval, da bi zakonodajno-pravna služba ponovno dala mnenje, ali je predlog sploh primeren za obravnavo.