Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Aleš KarbaAleš Karba
Rok MihevcRok Mihevc

Poleg razprtij se begunska kriza tudi politično izrablja

Slovenija | 18.03.2016, 14:30

Svoj komentar bom začel s trenutno najbolj perečim problemom, ne samo pri nas, ampak tudi v Evropi. Begunska kriza. Zmeda med ljudmi. Smo v konfliktni situaciji. Kot posamezniki in kot narod. Po eni strani sočutja z ljudmi, ki bežijo v Evropo, po drugi strani pa strah ob vsakodnevnem gledanje množic ljudi, ki prihajajo v našo deželo. Po vseh psiholoških raziskavah je normalno, da je ljudi, oziroma vsakega posameznika strah. To je eno od primarnih človeških čustev. Strahovi pred neznanim, strah pred spolnimi napadi, kot so se dogajali v Nemčiji, strah pred islamisti in drugimi teroristi, ki sejejo smrt po svetu. Vse to spravlja ljudi v tem trenutku v konfliktno situacijo. Slovenci radi pomagamo. To kažejo vse humanitarne akcije za takšne in drugačne namene. Ljudje se vedno odzovejo. Zdaj pa kar naenkrat strah pred tem, da bi pomagali. Bi izpolnil to notranje nagnjenje za pomoči ljudem v stiski ali prisluhnil strahu in glasu previdnosti pred nevarnostjo.

Tukaj bi že zdavnaj morala politika nastopiti z racionalno razlago dejstev in predstavitvijo načrtov in vizije o delu z begunci, ki naj bi prišli v posamezno okolje. Politika to ni delala dobro. Vsaj do sedaj ne. Mogoče je te dni, ko se zapira balkanska pot, slišati razlage o tem kdo bo prišel, kje bodo nastanjeni in približno koliko jih bo. To po svoje pomirja ljudi. Ampak kaj, ko so bili pred tem popolnoma nepripravljeni na takšno situacijo. Kot bi otrok, ki išče zaščito pri mami in očetu naletel na zbegane starše. Prav v tem primeru se nam pozna, da smo z novonastalimi strankami, ki smo jih volili zato, ker so nove in bo z njimi vse drugače, zašli v slepo ulico. Pri nas je že tako, da se odločamo po principu »bolje novo kot staro«. Tako prihajajo v svet politike več ali manj ambiciozni in narcisoidni ljudje, ki jim je všeč pozicija in lahko zaslužen denar. Premajhni smo, da bi menjavali vlade, tako kot- spodnje perilo. Napaka je tudi ta da se mora najmočnejša stranka za prevzem vlade povezovati z manjšimi strankami, ki potem krojijo politiko v državi. Svoja stališča pogojujejo z odstopom iz koalicije in posledično z razpadom vlade. Tako lahko tudi nesposobni vedrijo leta in leta v samem vrhu vlade. Nihče jim nič ne more. Nobena interpelacija ni uspešna, ker najmočnejša koalicijska stranka ve, da bi s tem spodkopala lastne korenine vladanja. In tako lahko nekateri spreminjajo ministrske položaje levo in desno. Že od daleč se vidi da niso kos delu. V svojih izjavah in svojem delovanju so kot sloni v porcelanasti trgovini.

Zato se nam dogaja, da slabo deluje naša vlada tudi sedanji begunski krizi. Vlada bi morala skupaj z ostalimi pristojnimi inštitucijami ljudem, posebno tistim, ki hočejo sprejemati neomejeno število beguncev, povedati naslednje: SLOVENIJA IMA DVA MILIJONA LJUDI. ČE SPREJMEMO NEKAJ TISOČ BEGUNCEV JE TO V REDU. ČE PA JIH BO PRIŠLO 5 MILIJONOV, POTEM SLOVENSKEGA NARODA NE BO VEČ, KER BO TRI MILJONE VEČ TUJCEV. To bi morali sprejeti vsi brez kakršnihkoli predsodkov ali občutij krivde. Zdrav razum in sočutje! Radi bomo pomagali res potrebnim, vendarle v mejah zmožnosti slovenskega prostora. To govorim tudi vsem tistim, ki se sami v sebi ne morejo odločiti o sprejetju ali zavrnitvi beguncev, poudarjam beguncev ne ekonomskih migrantov. Preprosta kmečka logika pomirja z odgovorom na naslednje vprašanje: Koliko bi lahko v svoje stanovanje ali hišo sprejel nesrečnih tujcev, da bi lahko živeli glede bivalnih ter ostalih pogojev. Najbrž bi bile številke majhne. In to ne zaradi ksenofobije.

Pa še nekaj se je pokazalo ob tej krizi. Naša razdeljenost. Kaj moramo res v vsaki stvari najti razlog za delitev med seboj? Težko je narodu, ki čisto vsako stvar spremeni v narodno razprtijo. In potegnemo iz zaprašenih omar dogodke, ki so razdelili slovenski narod do obupa. Vsaka ideologija, ki se vmešava v razreševanje problemov je lahko nevarna. Vsaka ideološka prenapetost lahko ruši, ubija… Posebej če se na ulice pokliče mlade, ki komaj čakajo da se lahko dokazujejo. Ali na tekmah ali pa tako na ulici. Ti ljudje nimajo pojma in jim je vseeno za begunsko krizo. Prav tako tudi nimajo pojma o drugi svetovni vojni iz razkolu , ki je nastal takrat. So pa vmes elementi, ki prinašajo v ta nemirni prostor simbole druge svetovne vojne. Kot ne bi hoteli, da se rane zacelijo. Takšne stvari so lahko res nevarne. Ne smemo pozabiti, da se v vsakem človeku skriva tudi zlo. In prav takšne manipulacije z ljudmi bodisi v smislu podpihovanja strahov ali pa pljuvanja na tiste, ki se človeško upravičeno bojijo novih situacij zase in za domovino, lahko dvignejo pokrove zla.

Poleg razprtij se begunska kriza tudi politično izrablja. Zato, da se prikrivajo nepravilnosti, luknje v pravnem, šolskem, zdravstvenem sistemu. In se prepiramo in pozabljamo na tiste res hude stvari, ki so nas uničevale in nas še uničujejo. Res smo čuden narod. Kregamo se med seboj, po deželi pa se svaljkajo izničene vrednote in nepoštenje.

Bančno politični kriminal, ki je pripeljal do takšnih lukenj kot jih imamo. Ne gospodarska kriza, posamezni bančniki, gospodarstveniki in politiki so pripeljali Slovenijo v krizo. Namesto, da poiščemo krivce, jim zasežemo neupravičeno pridobljeno premoženje in jih zapremo, tega ne naredimo. Nasprotno, ti ljudje še vedno mirno veslajo iz ene na drugo pozicijo, prav na teh področjih, ki so jih izčrpavali že dolga leta. In bodo spet mirno polnili svoje malhe. Začarani krog, ki bi ga morala odločna vlada prekiniti. Kje je kdo, ki bo udaril po mizi in rekel: »Dost mamo! Vsi ki ste zapravljali in siromašili ter uničevali našo deželo pred sodišče in povrnite nagrabljeni denar in v zapor!« Navadnega državljana bodo pa za vsako malenkost krepko obglobili. Ampak ti ljudje, kot možni kandidati za odgovorna mesta v bančništvu ali gospodarstvu se nam samo smejijo. Bančni sistem ima ogromno napak, ki jim to omogoča. In bančna tajnost, jim zagotavlja skrivanje. Psi lajajo karavana gre dalje. Mi pa na ceste in bi se tepli zaradi beguncev. Ha,ha,ha…res se nam lahko smejijo!

Še policija, ki bi morala delati najbolj pošteno in korektno, se z zadnjimi akcijami kaže v negativni luči in izgublja zaupanje. Kakorkoli: policijske aktivnosti namenjene maščevanju niso odlika, ki bi bila v čast policiji. In prav s takimi dejanji izgublja zaupanje. Tudi pri ljudeh.

Da ne govorimo o dodatkih za pripravljenost na posameznih fakultetah in ostalih dodatkih, ki so jim ob rednih plačah prinašali neverjetne dohodke. In to v časih strogega varčevanja. Univerzitetni profesorji kot vzgled poštenih, pokončnih ljudi z moralno etičnimi vrednotami, ki jih posredujejo tudi mladim, zapackajo svoje dostojanstvo zaradi denarja. Kot vse kaže je med temi tudi poslanec.

Posebej so pretresljive zgodbe v zadnjih dneh o izkoriščevalskih mrežah, ki uboge ljudi izkoriščajo za minimalne plače. In jih zaradi lastnih koristi spravljajo v sužnjelastniško razmerje. To je najvišje razvrednotenje človeka. Ta slovenski prostor smrdi po nepoštenosti na vseh področjih. Mar je res denar vse pokvaril.

Vse te stvari in tiste, ki se vsak dan kot nepoštenje kažejo v dnevnih novicah nam potrjujejo dejstvo, da je sistem, ki vlada v slovenskem prostoru slab in nemočen, da bi se odpravljalo napake. Na vseh področjih bitja in žitja.

Vsi, ki so odgovorni za vzpostavitev dobrega sistema, pa veselo sejejo na neskončnih sejah, se obtožujejo, prepirajo in skrivajo za nepomembnimi stvarmi. Politika razdružuje, namesto da bi združevala. Združuje nas šport in športniki. In zmagoviti pohod Petra Prevca. Fanta ki ve kaj hoče, pošteno vzgojenega in delavnega. Ki prinaša uspehe in zmage. Ne s floskulami, obljubami in praznim govoričenjem. Z osvojenimi vrednotami, delom in vizijo. Prevčeva družina je trden dokaz, brez psiholoških raziskav in nekih rezultatov iz tujine, kaj pomeni dobra družina, kjer ima svojo vlogo oče in mama. Pa še nekaj bi povedal: Peter Prevc je klasičen primer iz kakšnega testa prihajajo ljudje iz trdih in dobrih krščanskih družin, ki poznajo osnovne vrednote , ki jih usmerjajo in vodijo v življenju. Mi je prav žal, ampak iz takih družin res rastejo pošteni in dobri ljudje. In zavračajo stereotipe v slovenskem prostoru, da so verni ljudje nazadnjaški, zaostali itd. Teh stereotipov je vse preveč. Imam dober predlog. V vsakodnevnih novicah po elektronskih ali tiskanih medijih naj vsakič dajo tudi posnetke ali fotografije Petra Prevca med igranjem himne in plapolanjem slovenskih zastav. To nam bo vsakič pognalo kri in nam dvignilo moralo in upanje na lepše čase. Polepšalo nam bo dan ob vseh zoprnijah tega trenutnega dogajanja po svetu in doma. Optimizem in upanje. In nam dvignilo narodno zavest. To bi več zaleglo, kot sto govorov predsednika vlade ali države ali kateregakoli politika. S takimi se identificira človek, ne pa z nepoštenimi ljudmi, na kateremkoli področju slovenskega bivanja, ki jim tudi pod razno ne bi sledil in jih spoštoval.

Vesel sem, da je Ljubljana zelena prestolnica Evrope, čeprav je zapackana z grafiti po fasadah hiš in cerkva. Še bolj bi bil vesel, da bi bila Slovenija dežela poštenih ljudi!

Pa bodi dovolj! Za konec še optimizem. Gregorjevo naj nam prinese sonca, tudi tistega med ljudmi. Pa za tolažbo nam vsem, ki morda pesimistično gledamo na trenutno situacijo doma in v svetu. Težave morajo biti. Da človek raste: duševno in duhovno. Da kasneje, ko preminejo, znamo ceniti življenje. Kaj niso zvončki lepši, po trdi zimi, kot takrat ko bodejo na dan v zimskih dneh, ki so bolj podobni pomladi kot zimi. Tudi zlo mora biti, saj Bog zlo spreminja v dobro, kot je povedal misijonski pridigar pater Raniero Cantalamessa.

In še ena misel, ki potrjuje geslo radijskega misijona, ki ga prav te dni vodijo moji prijatelji- bratje kapucini. Sem namreč iz njihove župnije. Biti dober pomeni biti dober do sebe in do drugega. Biti dober pomeni biti podoben Bogu. Poskušati biti dober pomeni približevati se osnovnim ciljem usmiljenja in približevanju Ljubezni- z veliko začetnico. Psihiatri pravijo, da moraš vsak dan narediti 12.000 korakov za dobro počutje. VERNI POZNAMO POLEG TEGA ŠE NEKAJ KAR DELUJE 100% NA DOBRO POČUTJE. ZATO JE TREBA SAMO EN KORAK: KORAK do bližnjega.

Lepe in blagoslovljene praznike želim!

Slovenija, Komentarji, Komentar tedna
Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...