Veliki petek - dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu

Slovenija | 25.03.2016, 00:33

Obhajamo veliki petek - dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu, ki je edini dan v cerkvenem letu, ko ni maše. Pri bogoslužju ob 15. uri, ko obhajamo spomin na Jezusovo smrt na križu, molimo križev pot. O pomenu velikega petka je za naš radio spregovoril koprski škof Jurij Bizjak.

Škof Bizjak je o tem, zakaj na veliki petek ni svete maše dejal: "To je zaradi tega, da s tem prekinemo ta vsakdanji celoletni tok opravljanja maše. To je zato, da navada človeka ne vzame preveč podse, kot radi rečemo."

Škofa smo tudi vprašali, kje v Evangeliju je osnova, da se Jezusove smrti spominjamo prav na petek in to ob 3. uri popoldne. "Ura je zaradi tega, ker piše, da je nastala tema. Vsi trije sinoptiki pravijo, da je od šeste do devete ure je nastala po vsej zemlji tema. Ob devetih je Jezus zaklical z močnim glasom in izdihnil. Ura je po sinoptikih podprta. Da pa je to bil prav petek, pa vemo zlasti iz evangelista Janeza, ki pravi, da je Kristus umrl na dan pripravljanja in da je ta dan pripravljanja bil tisto leto pred soboto."

Obred velikega petka zajema tudi čašneja križa. Nekateri to storijo s poklekom, drugi s klečanjem mnogi pa tudi s poljubom: "Težavo, ki te zadene. Križ, ki te zadene. Lepo ga poglej in ti ne bo škodoval. Ti je v korist. In poljub križa ima ta smisel, da bi se človek privadil sprejeti križ. Vsaka bolečnina, vsak križ nas plemeniti, nas izboljšuje."

Danes je tudi strogi post. Poleg molitve in dobrih del je post izjemnega pomena, poudarja škof Bizjak. "Post pa je usmerjen v osebo. Zato je post najtrši med temi tremi," je dejal.

Opravilo velikega petka ima sicer tri dele. V prvem je opravilo Božje besede, med katerim beremo pasijon ali poročilo o Jezusovem trpljenju iz Janezovega evangelija ter med drugim prosimo za sodobno družbo in njene voditelje, za drugače verujoče in neverujoče, za cerkvene potrebe kot tudi za odnose z judovsko skupnostjo. V drugem delu častimo križ v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, v tretjem pa je obhajilni obred. Duhovnik že posvečene hostije, ki jih je prinesel iz ječe, kamor jih je odnesel na veliki četrtek, po koncu obreda odnese na novo mesto, tokrat v t. i. Božji grob.