Med ranjenimi v krvavih dogodkih v evropski prestolnici tudi slovenski diplomat

Slovenija | 22.03.2016, 19:19

Med eksplozijo na postaji podzemne železnice, ki se nahaja v bližini ustanov Evropske unije v Bruslju, je bil lažje ranjen slovenski diplomat, podatkov o tem, da bi bil med žrtvami še kakšen slovenski državljan, naše oblasti za zdaj nimajo. Naše zunanje ministrstvo in stalno predstavništvo Slovenije pri Evropski uniji spremljajo razmere in so v stiku z belgijskimi preiskovalci. Za zdaj odsvetujejo potovanja v Bruselj, tiste naše državljane, ki so že tam, opozarjajo, naj omejijo svoje gibanje po mestu. Iz Adrie Airwajs so sporočili, da skušajo poskrbeti za svoje potnike, ki so obstali v belgijski prestolnici.

Po poročanju medijev je ranjeni Slovenec v Bruslju svetovalec za policijsko sodelovanje in schengen na stalnem predstavništvu Slovenije pri Evropski uniji Rudolf Kaniški, ki je bil na poti na svoje delovno mesto. Takoj so ga oskrbeli v bolnišnici. "Pomembno je to, da razen tega primera, torej našega kolega diplomata, nimamo podatkov, ki bi kazali, da bi bil kakorkoli prizadet, poškodovan ali pogrešan še kdo od slovenskih državljanov," je povedal vodja konzularne službe na našem zunanjem ministrstvu Andrej Šter. Upa, da je slabih novic za danes konec. "Seveda je močno odsvetovano potovanje v Bruselj, med drugim za to, ker ni rečeno, da bi tisti, ki se bo odpravil tja, tudi pripotoval v Bruselj," je še dodal.

Vsi leti z bruseljskega letališča do nadaljnjega odpovedani

Šter je pojasnil, da je po eksplozijah na največjem bruseljskem letališču Adria Airways preusmerila jutranji let na letališče Liege na vzhodu Belgije. Tja je preusmerila tudi let iz Talina v Bruselj, ki ga opravlja za eno od estonskih družb, let iz Tirane v Bruselj je preusmerila v Pariz, večerni let iz Bruslja v Tirano je odpovedan. "Vsi leti z bruseljskega letališča so do nadaljnjega odpovedani. Bruseljsko letališče bo zaprto najmanj do 6. ure jutri zjutraj, glede na to, da je bila prizadeta odhodna avla, lahko predvidevamo, da bo to trajalo dlje," je poudaril vodja službe za varnost in zaščito na ljubljanskem letališču Dušan Sofrič. Po njegovih besedah poostrenih varnostnih ukrepov na Brniku za zdaj ni. "Smo v stiku z vsemi pristojnimi ustanovami. Treba se je zavedati, da je letališče le eden od členov v dolgi verigi. Karkoli se bo naredilo na evropski ali državni ravni, bomo upoštevali."

Slovencem, ki delajo in živijo v Bruslju: Bodite izjemno previdni

V Bruslju naj bi delalo in živelo približno 3.000 Slovencev, od tega približno 580 v ustanovah Evropske unije. "Če imajo službene obveznosti, naj preverijo, ali sestanki ali kakršnakoli srečanja resnično bodo. Gibanje po mestu, ki je zelo omejeno, je lahko tudi zelo nevarno," je še opozoril Šter, ki svetuje izjemno previdnost. Vsem, ki iščejo podatke o svojih sorodnikih ali znancih, so na našem zunanjem ministrstvu ponudili dežurno telefonsko številko slovenskega diplomata in številko centra za krizne razmere pri belgijskih oblasteh, saj so težave v komunikacijah.

Mesto je res ohromljeno, vlada pravo mrtvilo

"Kadar se zgodi kaj takega, je običajno, da je omejena možnost telefoniranja. A imamo internet, tako se da komunicirati," nam je prek internetnega telefonskega omrežja Skype povedal evropski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke Milan Zver. Spomnil je tudi, da je prav pred največjim krščanskim praznikom v Bruslju ujetih na tisoče ljudi, ki se bodo zelo težko vrnili domov za obhajanje velike noči. "Skupaj z nekaterimi sodelavci se bomo verjetno poskušali domov vrniti z avtomobili. Po marsikoga bodo prišli iz Slovenije. Ta trenutek je nerodno to, da so nekatere glavne ceste zaprte." Zver je za teroristične napade izvedel v svojem bruseljskem stanovanju. "Kljub temu sem poskušal priti v službo. Danes je bilo nerodno to, da so nekateri, ki hodijo bolj zgodaj v službo, ujeti v pisarnah, ker so dobili priporočila, naj se ne zadržujejo zunaj, predvsem ne na javnih mestih. Ostali, ki se v službo odpravljajo pozneje ali delajo doma, pa so ujeti v svojih stanovanjih in hišah. Mesto je res ohromljeno, vlada pravo mrtvilo," je opisal razmere.

Šoltes upa, da se bodo razmere čim prej stabilizirale

Evropskega poslanca iz vrst Zelenih in Evropske svobodne zveze Igorja Šoltesa je novica o terorističnih napadih dosegla ob prihodu v stavbo Evropskega parlamenta. "Vlada zelo neprijetno vzdušje. Vsi čakamo, da se bodo razmere čim prej stabilizirale ter da se bodo odprle transportne, prometne komunikacije." Kot je Šoltes še dodal v izjavi za naš radio, napadi niso bili popolnoma nepričakovani, saj so teroristi grozili že dalj časa. Po njegovih besedah je njihov namen jasen: sejati strah in paniko. "Zelo težko je, ker se borimo proti relativno nevidnemu sovražniku, ki ga je skoraj nemogoče popolnoma nadzirati, razen, seveda, če ne ohromimo življenja nasploh," je prepričan. Po Šoltesovih besedah se bo znova odprla pahljača med varnostjo in svobodo. "Ko se je po lanskem Parizu že zdelo, da so se stvari nekoliko umirile, ko so se preiskovalni organi pohvalili z nekaterimi odmevnimi aretacijami, se je zgodil Bruselj. Stvari so nepredvidljive in zapletene, bojim se, da srednja Evropa dobiva nekoliko drugačno podobo, da bomo vsaj nekaj časa živeli v neke vrste negotovosti, zato se mi zdi pomembno, da varnost postane vse bolj dragocena valuta."

Zver kritično: Evropa je zanemarila varnost

Da je varnost pomembna vrednota v življenju zahodnih Evropejcev, je poudaril tudi Zver. A ocenil je, da jo je stara celina v zadnjega četrt stoletja zanemarila. "Mislim, da smo premalo vlagali v usposabljanje, premalo denarja smo dali v opremljanje služb, ki nas varujejo, vključno z vojsko," je bil kritičen. Vse pogostejši teroristični napadi v Evropski uniji so po njegovem posledica tega. Spomnil je tudi na liberalno vizumsko politiko, kot je poudaril, je bila pretirana. "Evropska struktura družbe se je bistveno spremenila. Nekateri še danes ob invaziji prebežnikov odpirajo vrata. Nič ne zaležejo opozorila, da se s tem veča ogroženost evropskih državljanov. Lahko bi rekli, da smo v zadnjih desetletjih živeli v neki filozofiji prisilne multikulturnosti, a danes spoznavamo, da model integracije ni bil uspešen," je še menil Zver.