Papež Frančišek, cvetna nedelja, Vatikan
VIDEO: Papež Frančišek na cvetno nedeljo spregovoril mladim
Papež in Sveti sedež
Na današnjo cvetno nedeljo je papež Frančišek dopoldne daroval slovesno sveto mašo. Sicer obhajamo 31. svetovni dan mladih, ki bo svoj vrhunec dosegel ob koncu meseca julija v Krakovu. Odvija se na temo „Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli.“ (Mt 5,7) Zato je papež Frančišek svoj prvi pozdrav pred molitvijo angelovega čaščenja najprej namenil mladim: več deset tisočim zbranim danes na Trgu sv. Petra v Vatikanu in tudi vsem, ki so bili z njimi povezani po televiziji, radiu in drugih sredstvih komunikacije, kot je sam dejal. Povabil jih je na poletno slavje v domovini sv. Janeza Pavla II., ki je bil pobudnik svetovnih dni mladih. Njegovi priprošnji je izročil zadnje mesece priprave na to romanje. Znotraj svetega leta usmiljenja bo to jubilej mladih na svetovni ravni. Na trgu so bili prisotni tudi nekateri dijaki Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu.
Praznovanje cvetne nedelje je papež Frančišek začel v procesiji, ki se je vila vse do obeliska na Trgu sv. Petra.Tam je blagoslovil palmove in oljčne vejice ter drugo zelenje in se nato napotil do oltarja postavljenega na ploščadi pred vhodom v baziliko.
Med sveto mašo je v homiliji najprej spomnil, da podobno, kot je Jezus na cvetno nedeljo prišel v Jeruzalem, želi vstopiti tudi danes v naša mesta in v naše življenje. Kot ni moglo nič zadušiti navdušenja ob njegovem prihodu v Jeruzalem, naj tudi nam ničesar ne prepreči tega, da bi v Jezusu našli vir svojega veselja, pravega veselja, ki ostaja in prinaša mir. Samo Jezus nas namreč osvobaja iz pasti greha, iz smrti, rešuje nas strahu in žalosti, je dajal papež Frančišek in v nadaljevanju poudaril, da nas Jezus ni odrešil z zmagoslavnim vstopom v mesto ali s čudeži, temveč tako, da se je ponižal in živel kot služabnik.
Prvo dejanje te ljubezni „do konca“ (Jn 13,1) je umivanje nog. Gospod in Učitelj se poniža vse do nog učencev, kar so delali samo služabniki: "Z zgledom nam je pokazal, da potrebujemo, da nas doseže njegova ljubezen, da se skloni do nas. Ne moremo brez tega, ne moremo ljubiti, ne da bi prej On ljubil nas, ne da bi izkusili njegovo izjemno nežnost in ne da bi sprejeli, da je resnična ljubezen v konkretnem služenju.“
Toda to je samo začetek. Po strahotnem mučenju, utrpi tudi sramoto in krivično obsodbo s strani verskih in političnih oblasti. ... Pilat ga pošlje k Herodu, ta ga pošlje nazaj k rimskemu guvernerju in ostaja brez pravic. „Jezus na lastni koži izkusi tudi brezbrižnost, kajti nihče noče prevzeti odgovornosti za njegovo usodo. Mislim na toliko ljudi, na toliko odrinjenih, na toliko beguncev. Za njihovo usodo mnogi nočejo prevzeti odgovornosti.“
Množica, ki mu je malo prej vzklikala, zdaj celo raje doseže oprostitev morilca. Po tolikih krivicah Jezus v zapuščenosti moli in se izroči Očetu. Papež Frančišek je ob koncu homilije poudaril, da Jezus prav tukaj, na vrhuncu izničenja "razodene resnično obličje Boga, ki je usmiljenje. Odpusti tistim, ki so ga križali, odpre vrata raja skesanemu razbojniku in se dotakne srca stotnika."
Če je skrivnost zla kot brezno, je resničnost Ljubezni neskončna. "Njegova ljubezen je segala vse do groba in podzemlja, prevzela vso našo bolečino, da bi jo odrešila. V temo je prinesla luč, v smrt življenje, v sovraštvo ljubezen. Vabi nas, naj hodimo po njegovi poti. V tihoti tega tedna prosimo za to milost", je homilijo sklenil papež Frančišek.
