Najstarejši in najlepši - kozolci
Polno prgišče lepote | Blaž Lesnik
V vasi Čače pri Čajni v Ziljski dolini stoji najstarejši ohranjeni toplar na slovenskem etničnem ozemlju. Na opečni plošči, ki je vgrajena v zidan nosilni steber, je vrezana letnica 1764. Le nekaj let mlajši je kozolec v vasi Kaplanovo v Mišji dolini zahodno od Velikih Lašč. Na prečnem tramu ima vrezano letnico 1772 in velja za najstarejši datirani toplar v Sloveniji.
Na kozolce kot stavbno in kulturno dediščino smo lahko Slovenci upravičeno ponosni, saj niso nikjer drugje razvili tako dodelanih izvedb kot na našem ozemlju. Leta 2013 je v bližini Šentruperta v dolini reke Mirne na Dolenjskem zaživel muzej kozolcev na prostem Dežela kozolcev.
V parku si lahko na površini 2,5 hektarja ogledate 19 kozolcev različnih tipov, med katerimi je speljana sprehajalna pot. Najstarejši izmed postavljenih v parku je Lukatov toplar iz leta 1795, ki je tudi edini v muzeju pokrit s slamo. V muzeju si lahko ogledate šest značilnih tipov kozolcev : tri enojne: enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni ter tri dvojne: nizki, kozolec na kozla in toplar. V bližini parka stoji tudi Simončičev ali Blažetov toplar iz leta 1936, ki velja za enega največjih in najlepših v Sloveniji. Ima tri pare oken, gank in dvokapno streho ter čudovito okrasje, po katerem še posebej izstopa. Je edini kozolec s statusom kulturnega spomenika državnega pomena in je ob obnovi postal povod za ureditev muzeja kozolcev. Pod njim občasno potekajo likovne razstave in prireditve, še vedno pa ga uporabljajo tudi za sušenje sena ter za spravilo kmetijskih strojev.
Vir: sl.wikipedia.org, www.gibanje.org in www.dezelakozolcev.si
