Matjaševa slatina
Polno prgišče lepote | 28.02.2016, 07:30 Blaž Lesnik
Številne termalne in mineralne vrelce v Sloveniji so odkrili že stari Rimljani. Največ jih je v vzhodni Sloveniji, vendar so jih odkrili tudi v nekaterih drugih delih države, denimo v Blejskem jezeru. Posebno mesto imata izvira zdravilnih mineralnih voda Radenske v Radencih in Donata Mg v Rogaški Slatini.
Oba vrelca dnevno izkoriščajo za stekleničenje. Mineralna voda Donat Mg je magnezijevo-natrijeva hidrogenkarbonatna sulfatna kislica. Je najbogatejša mineralna voda z magnezijem na svetu. Povprečna starost mineralne vode je približno 8000 let.
Poleg omenjenih dveh je v Sloveniji še vrsta manjših mineralnih vrelcev, ki zaradi majhnosti ali pa manj prijetnega okusa niso gospodarsko izkoriščeni. Takšna je tudi Matjaševa slatina v Ščavniški dolini, ki izvira na polju ob živi meji. Domačini so naravni vir opustili, a le kakšni sto metrov od njega so pred leti navrtali vrtino, iz katere noč in dan teče okusna slatina. Njena kemična sestava je odvisna od dolžine poti do površja in geološke zgradbe. Okrog izvira se odlagajo mineralne primesi in barvajo okolico z značilno rdečkasto barvo.
Vir: P. Skoberne, Sto naravnih znamenitosti Slovenije, 1988, www. Slovenia.info, sl.wikipedia.org
