p. Raniero Cantalamessa
Mediji so za evangelizacijo nujno potrebni
Radijski misijon
Ko odštevamo dneve in ure do začetka letošnjega radijskega misijona, predstavljamo letošnjega glavnega govornika. To bo kapucinski pater Raniero Cantalamessa. Pater Raniero ni le papeški pridigar, ampak je tudi medijski oznanjevalec evangelija. Sam pravi, da lahko z enim televizijskim nastopom, ki je izključno oznanilo Božje besede, doseže več ljudi kot bi jih skupaj z mnogimi duhovniki v cerkvi. Objavljamo njegova odgovora, ki nam jih je povedal pred desetimi leti v pogovoru za Radio Ognjišče, in sta povezana z njegovim delom na TV.
„Resnici na ljubo, med vsemi načini služenja, ko pridigam papežu, škofom in drugim, mislim, da je prav ta način (pridiganje v medijih) najbolj potreben in najbolj koristen, ker prihaja naproti stotisoče ljudi, ki nimajo nobenega drugega stika s Cerkvijo. To je edini način. Tako Božja beseda pride v njihove domove. V televizijski oddaji, kot je sedanja, se posvečam temu služenju že devet let. Ob sobotah zvečer redno na kratko razložim nedeljski evangelij na prvem programu Italijanske televizije, ki je viden povsod, tudi v tujini. Vem, da ga vidite tudi ponekod v Sloveniji, v Albaniji in v drugih deželah. Ta program spremlja na milijone ljudi. V enem mesecu gotovo dosežemo tri ali štiri milijone gledalcev. Ta številka je verjetno višja, kot je število tistih, ki hodijo v cerkev. Na srečo je to program, ki ga pripravlja Italijanska televizija v sodelovanju s škofovsko konferenco. Jaz sem pri tem svoboden, tako da lahko govorim o stvareh, o katerih želim govoriti. To ni le oddaja o verski kulturi, ampak je tudi oznanjevanje evangelija, ki je seveda inkulturirano v današnji svet, ki se karseda približa življenju današnjega človeka. Globoko sem prepričan o tem, kar je med drugim tudi papež pogosto ponavljal, da so množična občila dandanes zelo močna sredstva in so za evangelizacijo nujno potrebna. Mi jih moramo uporabljati. Sveti Pavel je hodit po rimskih cestah; cerkveni očetje so se zahvaljevali Bogu za rimskegi imperij, ki je zgradil ceste, ki so jim koristile, da so prinašali evangelij, pravi npr. Meliton Sardski. Danes te ceste niso tlakovane rimske ceste, ampak informacijske ceste, in mi ne bi bili zvesti apostolom, če jih ne bi uporabljali. Potrebno jih je uporabljati, še toliko bolj, ker so ta sredstva odprta tudi za povsem drugačno "evangelizacijo", ki je pravi povsem nasprotna. Prenašajo najbolj nenavadna in najbolj popačena sporočila. Zato je tako pomembno, da je tam navzoča beseda resnice, beseda evangelija. Moja izkušnja je, da ljudje znajo razločevati. Ko se ljudje hočejo zabavati, gotovo ne bodo gledali teh programov. Šli bodo drugam. Ko se pa srečajo z resnim problemom, ko pride v družino resna bolezen, ko se pojavi kriza, takrat razumejo, da je edina beseda, ki se lahko dotakne tega problema, prav beseda evangelija. Iz odzivov, ki jih prejemam ob tej oddaji, se zavedam, kako je evangelij v takih primerih resnično kakor kapljice vode, ki padejo na suho zemljo“.
Patru Cantalamessi smo postavili tudi vprašanje, če sta s televizijo postala prijatelja?
„Seveda! Na Italijanski televiziji je uredništvo verskih oddaj, ki uvršča mojo oddajo, prenos dopoldanske maše in še druge posebne oddaje med letom. Sodelovanje z njim temelji na globokem zaupanju. V zadnjem času mi dajo celo ekipo, ki gre z menoj v tujino. Posnel sem kar precej postnih serij oddaj: dve v Afriki, eno v Indiji, eno v Izraelu, sedaj nazadnje v ZDA (op. v letu 2006). Z mano sta dva sodelavca televizije, delamo skupaj po štirinajst dni, gre seveda tudi za precejšen strošek. To pomeni, da televizija precej vlaga, ker je gledanost programa velika. Zato mi dajo na razpolago sredstva. Danes nobena privatna TV ne bi zmogla takih izdatkov. Sedaj se verske oddaje omejijo le na eno samo kamero in osebo, ki govori. Na ta način sem recimo lahko snemal med nebotičniki New Yorka, da bi pokazal, kaj nam lahko pove evangelij sredi te moderne družbe. Človek, ki je pritisnjen ob tla ... To je edinstvena priložnost, kajti na TV govorijo bolj podobe kot besede. Prepričan sem, da oznanila, ki je prišlo iz stolnice sv. Patricija in iz srede nebotičnikov na Rockefeller, ni mogoče zlahka pozabiti. Tako sem snemal recimo tudi med znanima stolpnicama Dvojčkoma. Snemal sem tudi v Arizoni v studiu, kjer snemajo vesterne. Tam sem hotel soočiti evangelij in ideologijo ameriških filmov, ki imajo tako močan vpliv na moderno kulturo. Ljudem sem hotel ponuditi merilo, da bi znali presojati, da bi lahko vzeli tisto, kar je pozitivno, ne pa posrkati vse kulture, ki je pogosto rasistična, ki išče prepire ..., skratka ni kultura evangelija. Toda ta sredstva mi lahko ponudi samo institucija, kot je narodna televizija, ki ima na razpolago dovolj sredstev“.
