Škoromati iz Hrušice
Pustovanje
Na Slovenskem imamo pravo bogastvo pustnih mask. Sčasoma so se v različnih pokrajinah in krajih ter med družbenimi plastmi razvile raznovrstne oblike pusta. V marsikaterih vaseh na podeželju pa pusta praznujejo bolj intimno. Nekaj takšnih oblik pustovanja smo predstavili v oddaji o slovenski ljudski glasbi.
Praznovanje pusta naj bi izviralo še iz predkrščanske dobe; čaščenja kulta prednikov, praznovanja slovesa zime, prihóda pomladi in čaranja rodovitnosti. Prvotno so bili našemljenci utelešenje nadnaravnih sil, predstavljali so duhove prednikov, ki naj bi se ob določenih časih v letu, tudi ko zima prehaja v pomlad, vračali na zemljo. V zavesti današnji ljudi tega ni več. Zdaj je maskiranje le še nekakšen gledališki nastop in izraz človeške potrebe, da kdaj spremeni svoj „jaz“. Iz preteklosti pa izhaja ponekod še danes razširjena vera, da obisk šem prinaša srečo in dobro letino. Zato šeme poskakujejo in plešejo z domačimi, za sproščanje moči rodovitnosti. V zahvalo pa jih je treba obdarovati.
V pustno obarvani oddaji smo predstavili pustovanje na Ptujskem in Dravskem polju, Cerkljanske laufarje, škoromate iz Brkinov, Ponikovske mačkare. Peli in igrali so skupina Volk folk iz Ilirske Bistrice, skupina Kurja koža, pevci Kopači iz Podlehnika, Ana in Romana Črnko z Gradišča na Kozjaku, pevke iz Črenšovcev in Mala beltinska banda.
