Karitas Beograjske nadškofije v Srbiji o pomoči beguncem

Svet 25. 02. 2016, 10:00 Petra Stopar

Srbska Karitas je od začetka povečanega migracijskega toka maja lani do danes pomagala približno četrtini od 630.000 registriranih migrantov v Srbiji. Ta je od držav nečlanic unije poleg Makedonije najbolj na udaru. O humanitarni pomoči v migracijski krizi smo se pogovarjali s koordinatorjem Miodragom Živkovićem, ki je bil te dni s sodelavci Beograjske nadškofijske Karitas na delovnem obisku v Sloveniji.

Kot je povedal Živković, si že od vsega začetka povečanega števila prihodov beguncev, ki prečkajo t. i. zahodnobalkansko pot, prizadeva pomagati najbolj ogroženim skupinam, med katerimi so ženske, otroci, bolni in ostareli, »a ne na način, s katerim bi privabili dodatne migrante«. Karitas je po njegovih ocenah do zdaj pomagala 20 do 25 odstotkom registriranim migrantom v Srbiji, teh pa je bilo od maja lani do danes več kot 630.000. Pomoč vsebuje osnovni prehrambeni in higienski paket, odejo, zdravniško in psihosocialno pomoč.

»Dodatno težavo predstavlja neusklajena politika Evropske unije, predvsem zaradi tega, ker se države članice unije ne morejo dogovoriti o nekih usklajenih ukrepih, Srbija in Makedonija, ki pa sta najbolj na udaru, pa sploh nista članici unije. Tako da pozdravljamo sporazum, ki so ga minuli petek podpisale Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Srbija in Makedonija o skupnem odzivanju. Čeprav se nekatere človekoljubne organizacije ne strinjajo z nekaterimi točkami tega sporazuma, pa je bolje imeti dogovor vseh držav na poti kot pa anarhičen pristop, ki ne vodi nikamor,« je poudaril koordinator Karitas Beograjske nadškofije v Srbiji.

Kot je znano, so države sporazum dosegle 18. februarja, vanj pa spada bolj nadzorovana registracija na mejah, v sklopu katere policija migrantom izda dokument ob prihodu na makedonsko-grško mejo. »Oblasti migrantom izdajo nekakšen potni list za prečkanje vseh držav na balkanski poti vse do Avstrije in ga organi ob vsakem vstopu in izstopu iz države overijo,« pojasnjuje Živković in dodaja, da v Srbijo vsak dan vstopi in izstopi od 2000 do 3000 migrantov, prednost za vstop v državo pa imajo ljudje iz vojnih območij, kot sta Irak in Sirija, s katerimi da ni težav. »Težava nastane z ekonomskimi migranti, ki pravzaprav nimajo pravice do azila v Evropski uniji, a kljub temu prihajajo. Med temi so zadnje dneve predvsem prebivalci držav Magreba, iz Somalije, pa tudi iz Afganistana. Takšne skupine ostajajo na nikogaršnji zemlji med mejama dveh držav ali pa jih vrneta Slovenija in Hrvaška, pa skušajo nato na nezakonit način znova nadaljevati pot proti severu. Če kateri od njih potrebujejo hrano ali drugo pomoč, Karitas v določenih centrih poskrbi tudi za njih.«

Sodelovanje med nevladnimi in vladnimi organi ocenjuje kot zelo dobro. Že od začetka migracijskega toka se ministrstvo za socialne zadeve in srbska vlada po njegovih besedah zavedata, da ta kriza ni kratkotrajna. »Vladi je bilo takoj jasno, da vsega ne bo mogla nasloviti sama, saj nima niti materialnih niti javnih sredstev za odziv na te potrebe. Ker se z državnimi organi vsakodnevno sestajamo na terenu, skrbimo za to, da pri razdelitvi humanitarne pomoči ne pride do prekrivanja med različnimi humanitarnimi organizacijami, saj nas v tej krizi pomaga več, poleg Karitas še druge mednarodne ustanove, od Združenih narodov, ustanove Catholic Relief Service do Mednarodne organizacije za migracije. Skupaj si prizadevamo, da bi pomagali najbolj ogroženim skupinam, ki prečkajo Srbijo,« je še povedal v kratkem pogovoru, v katerem so sodelovali še generalni tajnik Karitas Beograjske nadškofije Miloje Veljić in sodelavka Bruna Mardžonović Simonović.