Cerar pred poslanci o stroških prebežniške krize in bančni luknji
Slovenija
Poslanci so februarsko sejo državnega zbora, kot je to običajno, začeli z vprašanji premierju in ministrom. Miro Cerar je moral pojasnjevati ukrepe za preiskavo bančne luknje, braniti se je moral očitkov o slabem upravljanju državnega premoženja, ni se mogel izogniti begunsko-migracijski krizi. S to je bil povezan tudi zaplet v začetku seje.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je uvodoma spomnil na proteste zadnjih dni, na katerih so ljudje opozarjali na varnostni vidik pri soočanju z valom prebežnikov in jih je Cerar kritiziral. V soboto so shod pripravili tudi podporniki nameščanja tujcev na različne lokacije po državi, Tanko je opozoril, da so bili nekateri zamaskirani ter oboroženi s palicami in posebnimi rokavicami, opaziti je bilo tudi simbole nekdanjega totalitarnega režima, na kar se premier ni odzval. "Predlagam, gospod predsednik, da naslovite na vlado, na predsednika vlade pobudo, da bi vlada le predlagala neko gradivo, kjer bi tak, bom rekel, nedemokratično organiziran protest in izraz tega levega ekstremizma obravnavali na plenarni seji državnega zbora." Po besednem dvoboju o tem, ali gre za zlorabo parlamentarnega poslovnika ali ne, v katerega sta se vključila še poslanca ZL, je predsednik državnega zbora Milan Brglez razpravo o tem vprašanju končal.
Cerar in Gorenak različno o stroških države, povezanih s prosilci za azil
A na vprašanje, povezano z begunci in migranti, je že kmalu odgovarjal Cerar. Nanj ga je naslovil poslanec SDS Vinko Gorenak, ki ga je med drugim zanimalo, kolikšni so stroški soočanja s prebežniško krizo. Premier je povedal, da je prehod tujcev skozi Slovenijo državo do sredine februarja stal nekaj več kot 32 milijonov evrov in da za oskrbo prosilca za azil država mesečno odšteje 385 evrov. "Osnovna oskrba vključuje nastanitev v azilnem domu, prehrano, oskrbo s sredstvi za osebno higieno, oblačili ter obutvijo," je med drugim pojasnil. Gorenak je ocenil, da je strošek bistveno višji. Sam je prišel do številke 1344 evrov mesečno na enega prosilca za azil, saj je po njegovem treba vključiti še marsikaj. "Če sem prištejete stroške za plače zaposlenih, 509 milijonov evrov v enem letu, potem pride 865 evrov na enega prosilca za azil. Če dodate samo še stroške za varnostnike, so ti stroški 220 tisoč evrov na leto, kar je še 90 evrov na mesec za prosilca za azil."
Tonin: Če bi vladni ukrepi delovali, bi bili odgovorni za bančno luknjo za zapahi
Da med Slovenci vlada slabo vzdušje, je ob vprašanju Cerarju ocenil vodja poslanske skupine N.Si Matej Tonin. Po njegovem zato, ker v državi ne veljajo enaka pravila za vse, pri čemer je imel v mislih zadnja politična kadrovanja v NLB in SDH. Premier se s Toninom ni strinjal. "To je vaša interpretacija in takšne interpretacije zastrupljajo ozračje." Cerar je ob tem naštel več vladnih ukrepov, ki omogočajo iskanje odgovornih za nastanek bančne luknje, med njimi zakonske spremembe pri posredovanju zaupane bančne dokumentacije pristojnim organom in lažji pregon kaznivih dejanj v bančnem sistemu, okrepitev tožilskih vrst in zakonsko podlago za sistemske preiskave projektov državnega pomena. "Ti ukrepi ne delujejo, ker če bi delovali, potem bi imeli danes odgovorne za bančno luknjo za zapahi, ne pa, da zasedajo ključne položaje v državi. To je bistven problem. Če pogledate krizo, svetovno, po ostalih evropskih državah odgovorni sedijo v zaporih, v Sloveniji pa odgovorni za bančno luknjo sedijo na ključnih pozicijah državnih bank in organizacij, ki opravljajo z državnim podjetjem. To je tisto, kar nas mori in kar nas boli," je dodal Tonin.
Slabo upravljanje z državnim premoženjem je Cerarju očitala nepovezana poslanka Alenka Bratušek. Premier je povedal, da spremlja vse dogajanje in pričakuje korektnost postopkov.
