Banka Slovenije
Ogorčenje, ker krivcev za velik primanjkljaj še ni doletel sodni epilog
Slovenija
V komisiji državnega zbora za nadzor javnih financ so nadaljevali razpravo o razmerah v slovenskem bančnem sistemu, ki so jo prekinili na seji pred dobrima dvema tednoma. Večina članov je bila ogorčena, ker krivcev za velik primanjkljaj še ni doletel sodni epilog. To je čudilo tudi predstavnike Banke Slovenije. Ob tem je bilo slišati še zaskrbljenost nad dejstvom, da se na vodilnih mestih finančnih ustanov pri nas presedajo ljudje, ki so domnevno sodelovali pri kopanju kapitalske luknje.
Predsednik komisije državnega zbora za nadzor javnih financ Andrej Šircelj iz SDS je uvodoma naštel nekaj dejstev, ki so jih člani tega parlamentarnega delovnega telesa obravnavali na prvem delu seje, ki je bil 11. februarja. Med drugim je omenil, da so razmere v slovenskem bančnem sistemu kljub dokapitalizacijam zaskrbljujoče, da se je zmanjšala kreditna aktivnost in da so obresti nizke. "Po strukturi lastništva slovenskih bank in tržnih deležev lahko ugotovimo, da je bila v preteklosti, a tudi danes verjetno ni drugače, slab gospodar," je črto pod vse potegnil Šircelj.
Razpravo o razmerah v slovenskem bančnem sistemu je predlagala poslanka Alenka Bratušek. Prepričana je, da ima javnost, ki je sodelovala pri sanacijah, pravico vedeti, kaj se dogaja. Pričakovala je, da bo svoje povedal tudi minister za finance Dušan Mramor, a pred poslance ni stopil - ne pred dobrima dvema tednoma ne danes. "Konec koncev ga je Evropa nagradila kot ministra za finance, ki je odlično izpeljal sanacijo slovenskih bank, zato mislim, da bi bilo prav, da bi sedel z nami in nam povedal, kako namerava izpeljati stvari do konca."
Da je problematika prav zaradi davkoplačevalcev, ki so dali denar za sanacijo bančnega sistema, izredno občutljiva, je menil poslanec N.Si Jernej Vrtovec. "Na eni strani imamo bančno luknjo, na drugi nimamo odgovornih zanjo. To je podobno, kot bi našli umorjenega, a rekli, da strelca ni, da je umorjeni padel dol sam od sebe." Vrtovec je ocenil, da je slovensko pravosodje zato na veliki preizkušnji, saj mora povrniti zaupanje. Zato se je začudil nad nekaterimi potezami. "Pri zadnjih dogodkih imenovanja vsaj treh nadzornikov NLB, ki so bili na odgovornih položajih v času, ko je nastajala bančna luknja, gre gotovo tudi za določene znake sistemske korupcije, saj bodo omenjeni nadzorniki med drugim lahko nadzirali svoje preteklo delo." V N.Si so zato predlagali, da bi o problematiki kadrovanja v bankah spregovorili na plenarni seji parlamenta, na kateri bi odločali tudi o sklepu, s katerim bi vladi naložili, naj poroča o ukrepih, ki bi kaj podobnega v prihodnje preprečevali. Ideja ni padla na plodna tla.
Zbrane na seji je izzval predsednik SDS Janez Janša. "Se spomnite bančnika ali kogarkoli, ki je bil na slovenskih sodiščih procesiran zaradi milijardne kraje slovenskih bank v začetku 90. let," je vprašal. Prepričan je, da se ponavlja zgodovina, da se nam dogaja podobna zgodba kot pred 20 leti, ko je bila sanirana prva bančna luknja. "Razpravljamo o nekem kriminalnem dejanju - ni vsa bančna luknja posledica kriminalnih dejanj, a velik del je - hkrati opazujemo, kako tisti, ki so pri tem sodelovali, razlagajo, kako bodo stvari sanirali."
Banka Slovenije je od leta 2008 do letos podala 20 kazenskih ovadb. Od leta 2013 do konca leta 2015 je bilo naznanjenih 227 sumov kaznivih dejanj s škodo v višini 777 milijonov evrov. 130 je sklenjenih, 37 s poročilom, ostale s kazenskimi ovadbami z ugotovljeno škodo v višini 275 milijonov evrov. Ovadenih je 36 odgovornih oseb. V Banki Slovenije zaznavajo, da je v večini primerov prišlo do zlorabe položaja in bi morali odgovorni naznaniti te kršitve. To ugotavlja tudi protikorupcijska komisija. Viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić je našla opravičilo za počasnost postopkov, ki bi dokazali odgovornost za bančni kriminal. Po njenih besedah je kriv zelo visok standard za dokazovanje kaznivega dejanja. "Ni dovolj, da Banka Slovenije najavi sum kaznivega dejanja, ampak je treba v nadaljevanju dokazati pridobitev premoženjske koristi zase ali za neko drugo osebo."
Ob vsem tem je poslance zanimalo, ali slovenski bančni sistem čaka nova sanacija. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je zagotovil, da so naše banke stabilne. Na podrobne podatke bo treba počakati do poletja, ko bodo končani stresni testi za NLB, Novo KBM in Abanko.
