Sok naklonjen vnovični pridelavi sladkorne pese
Slovenija | 25.02.2016, 10:21
Združenje pridelovalcev sladkorne pese je v začetku tedna na Ptuju članom predstavilo rezultate nedavno izdelane študije o načrtih za vnovično pridelavo sladkorne pese in morebitno vnovično vzpostavitev proizvodnje sladkorja. Kmetje so k temu projektu načeloma pripravljeni pristopiti.
Ob robu torkove akcije Radia Ognjišče "Tu je naš dom" v Ormožu se je tamkajšnji župan Alojz Sok pozitivno odzval na pobudo, hkrati pa opozoril tudi na težave do katerih lahko pride. "Potrebno bi bilo najti investitorja in tudi nekoga, ki bo zagotavljal, da bodo kmetje peso tudi sejali. Največji problem je, če bi cena bila premajhna in bi se ljudje odločali, da se tega posla ne gredo. To je lahko velik problem. In prav zaradi tega je prišlo do zaprtja tovarne v Ormožu."
Kot je povedal eden od avtorjev študije Črtomir Rozman, je to že druga podobna študija, ki so jo naredili, razlikuje pa se predvsem v tem, da so tokrat razpolagali z najnovejšimi napovedmi svetovnih trendov cen sladkorja. "Smiselnost investicije v predelavo sladkorne pese je predvsem ob izpolnitvi določenih pogojev. Doseči moramo dovolj visoke pridelke ter dovolj visoke sladkorne stopnje. Površin je na voljo dovolj tudi po najstrožjih kriterijih," je dejal Rozman.
Investicija v tovarno sladkorja bi bila po njegovem upravičena predvsem na lokaciji nekdanje tovarne v Ormožu, kjer bi naložba v 7500-tonsko dnevno zmogljivost predelave znašala med 150 in 173 milijoni evrov, medtem ko bi na novi lokaciji naložba stala tudi več kot 200 milijonov evrov.
Takšne investicije brez potencialnega tujega vlagatelja skoraj ni mogoče uresničiti, čeprav so kmetje pripravljeni tudi sami vstopiti v solastništvo in finančno podpreti načrte. Tudi zato so v združenju zdaj bolj osredotočeni na morebitno odprtje manjšega obrata v Ormožu za uporabo sladkorne pese v kemični industriji.
Študijo za pridelavo "tehnične pese" za proizvodnjo bioetanola so naredili v nizozemskem Wageningenu, tudi ta pa predvideva relativno ugodno odkupno ceno sladkorne pese. Po besedah predsednika združenja pridelovalcev Miroslava Kosija bodo nekdanji pridelovalci sladkorne pese priložnost zagotovo izkoristili in se pridružili naporom.
Da je sladkorna pesa zelo velik izziv in pomembna poljščina v kolobarju, je danes izpostavil tudi evropski poslanec in nekdanji kmetijski minister Franc Bogovič, ki v tej poljščini vidi lepo prihodnost. "Zagotovo pa je vzpostavitev nekega obrata za predelavo predpogoj, da bomo lahko sladkorno peso spet pripeljali na slovenska polja," je dejal Bogovič.
Ali bo ta namenjena proizvodnji sladkorja ali česa drugega, je danes po njegovem težko napovedati, je pa ob tem opozoril, da se je obseg ekonomije pri predelavi sladkorja v zadnjih letih bistveno povečal. V Bruslju po njegovem ocenjujejo, da bi bila gradnja tovarne ekonomsko upravičena pri 150.000 do 200.000 ton letne proizvodnje, za kar bi potrebovali med 12.000 do 15.000 hektarjev zemlje, kar pa je verjetno za slovenske razmere zelo veliko.
Nekateri nekdanji pridelovalci so za vnovično gojenje sladkorne pese zainteresirani. Po besedah Franca Obrana gre za kraljico poljščin, ob tem pa so kmetje takrat za svoj pridelek redno prejemali denar. Še danes je v projekt ponovne oživitve pripravljen vložiti tudi svoj denar, saj se zaveda, da bi tako tudi kmetje pokazali določeno odgovornost do proizvodnje.
