Namestitvenih centrov za prebežnike smo se med drugim dotaknili tudi v oddaji Pogovor o.
V več krajih nasprotujejo centrom za prebežnike, odločitve o lokacijah še ni
Slovenija | 19.02.2016, 17:24
V zadnjih dneh so znova zaokrožili neuradni podatki o nekaterih lokacijah namestitvenih centrov za begunce in migrante v Sloveniji. Vlada naj bi med drugim razmišljala o stavbah v občinah Kidričevo, Lenart in Šenčur. A tamkajšnji krajani takšnim načrtom nasprotujejo. Na notranjem ministrstvu zagotavljajo, da različne možnosti še preučujejo, več ne razkrivajo.
V Kidričevem so informacijo, da vlada preučuje možnost uporabe nekdanjega vojaškega skladišča v občini, sprejeli z zaskrbljenostjo. Nestrinjanje s tem, da bi bil tam vzpostavljen namestitveni center za prebežnike, so že pred časom izrazili s 4.000 podpisi, ki so jih prispevali tudi v sosednji Hajdini, skupaj so jih predali notranjemu ministrstvu. "Občina Kidričevo šteje 6.500 prebivalcev. Samo naselje Kidričevo, ki je najbližje skladišču, šteje približno 2.000 prebivalcev. Če bi na to območje pripeljali 4.000 beguncev, bi to pomenilo podobno, kot bi v Ljubljano pripeljali 200.000 beguncev. Predstavljajte si, kako bi bilo to v sami Ljubljani," je za naš radio povedal župan Kidričevega Anton Leskovar. Mediji so nedavno poročali, da so v nekdanjem vojaškem skladišču v tej občini že začeli napeljevati vodovod, a so to zanikali tako na notranjem ministrstvu kot tudi Leskovar. "Nič se ne dogaja v tej smeri, da bi tu nastal begunski center."
Vlada prav tako razmišlja o opuščenem hotelu Črni les v Lenart. Tam bi, tako so pojasnili pristojni, organizirala izpostavo centra za tujce, ki bi sprejel do 200 ljudi. A občinski svetniki so na včerajšnji izredni seji ocenili, da stavba za kaj takšnega ni primerna. "Varnost za te, ki bi bili tam nastanjeni, ter za občanke in občane, je na tej lokaciji težko zagotoviti," je bil jasen župan Lenarta Janez Kramberger. V občini pozivajo vlado, naj pred kakršnimikoli odločitvami in dejavnostmi dobi soglasje. "Razočarani smo, ker je komunikacija takšna, da smo se le seznanjeni z gotovim dejstvom. Pričakovali bi, da smo o namerah seznanjeni prej in da lahko lokalna skupnost pri zadevi sodeluje."
Na nogah so tudi v Šenčurju, kjer bi lahko bila za nameščanje prebežnikov uporabljena stavba nekdanjega trgovskega centra Baumax. Krajani se ne strinjajo. Predstavnik občinskega odbora N.Si v Šenčurju je o tem govoril s strankinim poslancem Jernejem Vrtovcem. "Župani slovenskih občin nimajo jasnih informacij, stvari niso dorečene. Pričakujejo jasnejšo vladno politiko, na primer prenos informacij o tem, koliko migrantov se bo nastanilo v kakšno občino, kdaj bo do tega prišlo, kako bo potekal transport, katere so tiste slovenske občine, kjer bo večje število migrantov. Vse to ljudi skrbi, upravičeno jih je tudi strah za svojo lastno varnost," je prepričan Vrtovec. Občinski svetnik v Šenčurju iz vrst N.Si Valerij Grašič je pojasnil, da je že večkrat spraševal, kaj se dogaja z napovedano možnostjo namestitve prebežnikov v nekdanji stavbi Baumaxa, a je ostal brez informacij. Opozoril je, da Šenčur, ki šteje približno 3.000 prebivalcev, nima niti svoje policijske postaje. Njegovi pomisleki so torej v prvi vrsti varnostni. A lokacija po njegovih besedah ni primerna tudi zaradi bližine avtoceste in regionalne ceste med Brnikom in Kranjem. Poudaril je še, da je v bližini tudi obrtna cona. Zato razume zaskrbljenost ljudi.
Na notranjem ministrstvu zagotavljajo, da se z lokalnimi prebivalci pogovarjajo. "V to smo vložili ogromno energije. Ogromno je dela na terenu, sestankov, pogovorov z župani, občinskimi sveti, s krajevnimi skupnostmi … Kolikor se le da," je v oddaji Pogovor o zatrdil državni sekretar Boštjan Šefic. "Kolikor je komunikacije, vedno je tega lahko še več," je priznal. Dialog je po njegovih besedah ponekod otežen. "Toliko načrtnih informacij, že na robu smiselnosti, si nismo predstavljali," je dodal. Poslanec N.Si Jožef Horvat razlog za takšno nezaupanje vidi tudi v neuspelih pogajanjih o višini povprečnine za občine. "Bojim se, da je porušeno predvsem na relaciji podeželske občine in vlada," je menil za Radio Ognjišče. Načrti o lokacijah za namestitvene centre za prebežnike tako po njegovih besedah marsikje ne bodo naleteli na razumevanje.