Kako je s študentskim delom leto dni po novi ureditvi?
Slovenija
Dobro leto dni mineva od nove ureditve študentskega dela. Prinesle so jo spremembe in dopolnitve zakona za uravnoteženje javnih financ, ki so začele veljati z začetkom lanskega februarja. Skladno z njimi je študent na študentskem delu vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, med drugim je bila določena minimalna urna postavka v višini 3,8 evra neto. Študentsko delo je postalo za delodajalce manj ugodno, na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so zadovoljni, saj se njegov obseg ni povečal. A v Študentski organizaciji Slovenije so do vlade kritični, saj ni uresničila nekaterih obljub.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je želelo v sodelovanju z ostalimi resorji z novelo zakona za uravnoteženje javnih financ urediti področje študentskega dela. To je namreč vse bolj postajalo najcenejša rešitev za delodajalce, ki so potrebovali delovno silo.
Zdaj je študent na študentskem delu med drugim vključen v pokojninsko zavarovanje. Študentsko delo je tako zaradi vključitve prispevkov za socialna zavarovanja postalo dražje. Na omenjenem ministrstvu so spomnili, da so tako skušali zmanjšati ekonomsko motivacijo delodajalcev za koriščenje študentskega dela in spodbuditi sklepanje pogodb o zaposlitvi. Po letu dni so ocenili, da prehod na novo ureditev za zdaj ni povzročil negativnih učinkov na ostalih področjih. V Študentski organizaciji Slovenije ugotavljajo, da gre za pozitivno rešitev. Po podatkih študentskih servisov naj bi si dijaki in študenti v povprečju prislužili 2,7 meseca pokojninske dobe. V Študentski organizaciji Slovenije so prav tako zadovoljni z uvedbo minimalne urne postavke. "Po enem letu lahko ugotovimo, da so bila opozorila, ki smo jih dajali, na mestu. Z vključenimi varovalkami smo lahko uresničili osnovno zahtevo, da se obdrži, ohrani študentsko delo. To je nujno, da si študentje zaslužijo za študij in preživetje, saj so štipendije premajhne," je povedal predsednik Žiga Schmidt. Denarni obseg začasnega in občasnega dela dijakov in študentov je lani nekoliko upadel, a je na letni ravni ostal približno enak kot leto prej - znašal je 244, leta 2014 pa 247 milijonov evrov.
A vlada nekaj obljub še vedno ni izpolnila. Zagotoviti bi morala javno priznanje delovnih izkušenj študentskega dela, razpisati bi morala vzpostavitev sistema za beleženje in priznavanje neformalno pridobljenih znanj, prav tako bi si morala prizadevati za spremembo dohodninske obdavčitve študentskega dela v zakonu o dohodnini. "Kljub našemu proaktivnemu obnašanju v primerjavi z vlado se je na teh področjih naredilo občutno premalo. Upam, da se bo čim prej kaj premaknilo," je bil še jasen Schmidt. Po grobih ocenah Študentske organizacije Slovenije dela več kot 80 odstotkov študentov. Status študenta ima na letni ravni približno 80 tisoč ljudi.
