Jože BartoljJože Bartolj
Andrej NovljanAndrej Novljan

Prvi teden delovanja davčnih blagajn …

Slovenija | 08.01.2016, 18:07

Na finančni upravi po prvem tednu delovanja davčnih blagajn ugotavljajo, da se v sistem pospešeno vključujejo tudi tisti zavezanci, ki tega niso storili do roka. Vseh naj bi bilo med 60 in 80 tisoč. Davčne blagajne jih za zdaj uporablja 27 tisoč 200, v tem tednu so izdali skoraj 40 milijonov davčno potrjenih računov. V nekaj manj kot tisoč 200 opravljenih nadzorih so bile nepravilnosti zabeležene v 85 primerih, pristojni so zato izdali opozorila. Na finančni upravi se obračajo tudi na potrošnike - med drugim so razdelili več kot 21 tisoč letakov, s katerimi jih osveščajo, naj zahtevajo in vzamejo račun.

Na finančni upravi opozarjajo, da določeni zavezanci zelo redko poslujejo z gotovino, zato se jim še ni bilo treba vključiti v sistem. Tako odgovarjajo na zaključke javnosti, da davčne blagajne uporablja le tretjina zavezancev. Prav tako zavračajo očitke, da sistem davčnih blagajn upočasnjuje izdajo računov pri poslovnih subjektih. Pojasnjujejo, da so daljše zakasnitve posledica neustreznih programskih rešitev ponudnikov davčnih blagajn. Tudi, če bi bil sistem popolnoma nedostopen, tako poudarjajo na finančni upravi, mora davčna blagajna izdati račun najpozneje v roku štirih sekund. Kot še pojasnjujejo, račun v tistem trenutku res ne bi bil potrjen, a bi davčna blagajna po vzpostavitvi povezave to avtomatično skušala storiti za nazaj.

Na finančni upravi prav tako navajajo, da po ugotovitvah s terena ne morejo govoriti o množičnem izogibanju vstopa v sistem davčnih blagajn. Tistim, ki še niso vključeni vanj, a delajo v tej smeri, med nadzorom postavijo nekajdnevni rok, v katerem morajo vzpostaviti povezavo in potrjevati račune. Ob vnovičnem obisku kršitelja, če ni popravil nepravilnosti, kaznujejo.

Še naprej se sicer vrstijo kritike, da davčne blagajne ne rešujejo problema sive ekonomije. "Ne rešuje problema neizdajanja računov s strani tistih, ki nimajo registrirane dejavnosti. Ti so dejansko problem v družbi, ti predstavljajo nelojalno konkurenco vsem, ki pošteno opravljajo svojo dejavnost na trgu," je v tem tednu dejala poslanka SDS Suzana Lep Šimenko. Davčne blagajne so po njenih besedah marsikateremu zavezancu povzročile velike stroške in več dela. Dodatne stroške je imela tudi finančna uprava, zato se v največji opozicijski stranki sprašujejo o sorazmernosti ukrepa. "V SDS bomo uvedbo teh blagajn spremljali. Spremljali bomo, kaj se bo dogajalo s samostojnimi podjetniki, številni so namreč napovedali, da bodo prenehali z dejavnostjo. Čez nekaj mesecev bomo, sorazmerno s tem, kar se bo dogajalo, tudi ukrepali." V SDS bodo po besedah Lep Šimenkove po potrebi predlagali ustrezne zakonske spremembe.

Slovenija, Politika
Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA) Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA)

Charlie Kirk kot glas razuma v tem zmedenem svetu

Združene države Amerike je včeraj pretresel uboj Charlieja Kirka - konservativnega komentatorja in spletnega vplivneža, ki so mu sledili predvsem mladi. Med njegovim nastopom na univerzitetnem ...

Plakati ob cesti vabijo na škofovsko posvečenje Janeza Kozinca (photo: Škofija Murska sobota) Plakati ob cesti vabijo na škofovsko posvečenje Janeza Kozinca (photo: Škofija Murska sobota)

Soboška škofija v pričakovanju novega ordinarija

V župnijski cerkvi Povišanja sv. Križa v Črenšovcih bo v nedeljo popoldne škofovsko posvečenje prejel novi soboški škof Janez Kozinc. Glavni posvečevalec bo njegov predhodnik in sedanji koprski ...

Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA) Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA)

Vladimir Putin se boji konca vojne v Ukrajini

Najboljša pot do prekinitve ognja v Ukrajini vodi prek spremembe režima v Kremlju. To je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj znova poudaril politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.