Neupravičen dodatek k plači na fakultetah pod drobnogledom policistov
Slovenija | 07.01.2016, 11:04
Policisti so pod drobnogled vzeli nezakonita izplačila dodatka za stalno pripravljenost na devetih fakultetah Univerze v Ljubljani. Preverjajo, ali so podani razlogi za sum uradno preganjanega kaznivega dejanja. Če se bo izkazalo, da so, bodo skladno z zakonskimi pooblastili sledili ukrepi. Ostalih podrobnosti za zdaj ne morejo razkriti. S filozofske fakultete so medtem sporočili, da so že začeli z vračanjem neupravičeno izplačanega denarja. Dekanja Branka Kalenić Ramšak je v javnem pismu rektorju univerze Ivanu Svetliku obžalovala, da je bil okrnjen ugled celotne univerzitetne skupnosti.
Novica, da bodo morali na nekaterih ljubljanskih fakultetah zaposleni vračati dodatek za stalno pripravljenost, je odjeknila ob koncu preteklega leta. Inšpektorat za javni sektor je nepravilnosti ugotovil na ekonomski in filozofski fakulteti ter na fakultetah za družbene vede, za elektrotehniko, za gradbeništvo in geodezijo, za matematiko in fiziko, za računalništvo in informatiko, za socialno delo ter za šport. Problematični nista bili le medicinska in veterinarska fakulteta. Med tistimi, ki so prejemali neupravičena sredstva, so bili dekani, prodekani, tajniki ter strokovno-tehnični delavci na področju informatike, računovodstva in vzdrževanja. "Očitno so si dodatke plačevali ljudje iz vodstvenih struktur, torej tisti, ki so, če lahko tako rečemo, pri koritu. In to za dejavnosti, ki pravzaprav sodijo v njihovo normalno delo," je v pogovoru za naš radio menil sociolog, univerzitetni predavatelj in publicist Matevž Tomšič.
Z ljubljanske univerze so pred dnevi sporočili, da proti dekanom, ki so odobrili sporno izplačevanje dodatka za pripravljenost, ne bodo ukrepali, menijo, da kršitve niso bile namerne, ampak je šlo za napake, do katerih je prišlo zaradi pomanjkanja ustrezne ureditve. "Upoštevati je treba, da je univerza vendarle avtonomna. Zato pretirani posegi s strani zunanjih ustanov niso na mestu, razen če gre za očitne kršitve, vendar bi v tem primeru težko dal nek jasen odgovor."
Tomšič se ne želi izrekati o odgovornosti finančnega ministra Dušana Mramorja, ki je v obdobju med letoma 2012 in 2014, za katerega je bil opravljen nadzor nad omenjenimi visokošolskimi ustanovami, vodil ekonomsko fakulteto, prav tako ne želi soditi, ali bi morala odstopiti ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič, ki je med drugimi prejemala sporni dodatek. Je pa Tomšič opozoril, da je zdaj postalo jasno, kako ostaja to področje priročen vir dodatnih zaslužkov univerzitetne elite. "To je precej v nasprotju s tem, kar so predstavniki te elite v javnosti večkrat očitali zasebnemu šolstvu, namreč, da tam posamezniki bogatijo na račun študentov in ostalih. A očitno je javno šolstvo tisto, ki bistveno bolj omogoča pridobivanje nekih rent za tiste, ki so del nekih vodstvenih struktur."
