Novega leta čas, pride do nas
Slovenija | 05.01.2016, 06:52
Prvo oddajo komaj rojenega leta iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te smo prepletali z novoletnimi in trikraljevskimi kolednicami.
Koledovanje so skupinski obredni obhodi hiš v domačem kraju ali okolici na določene dni v letu s petjem obrednih voščilnih pesmi ali z uprizoritvijo kratkega dramskega prizora. Na Slovenskem so se priložnosti za koledovanje vrstile vse leto; seveda ne po vseh krajih in ne povsod enako. Koledovalo se je za božič, novo leto, tri kralje, svečnico, gregorjevo, jurjevo, florjanovo, kres, tudi za Barbarino in Lucijino, in redkeje za Jožefovo, Mihaelovo in Štefanovo. Koledovanje je na Slovenskem prvič omenil Primož Trubar, korenine pa naj bi imelo v srednjeveškem bogoslužju.
Obisk novoletnih kolednikov naj bi k hiši prinesel srečo, zdravje in blaginjo, vljudnost pa terja, da so v zahvalo obdarovani. Po izročilu so za dar navadno jajca, klobase, suho sadje, pijače, tudi denar. Ponekod so voščilo v pesemski obliki le govorili, drugod pa so novoletne kolednice peli. Koledniki so prihajali na staro leto zvečer ali na novo leto zgodaj zjutraj. Praviloma so bili odrasli fantje, lahko tudi fantiči, ne pa ženske ali deklice. Ponekod je veljajo, da za novo leto ženska prinese nesrečo, če bi prišla voščit prva v hišo.
Trikraljevsko koledovanje ima v evropskem izročilu dve obliki: ena je igrani prizor poklonitve Modrih, druga pa pevski nastop v tri kralje oblečenih kolednikov, z zvezdo ali brez nje. V obeh oblikah je bilo na Slovenskem živo in se ohranilo bolj ali manj vse do druge svetovne vojne, ponekod pa še nekaj let po njej. Najmočneje na Štajerskem, Dolenjskem, Koroškem in tudi na Gorenjskem.
V oddaji smo slišali novoletne in trikraljevske kolednice s Koroške, Prešmentane falote iz Stoperc, Fante od Male Nedelje, pevke iz Gorišnice pri Ptuju, Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice, Katice iz Ljubljane, pevce iz Vitanja, Kopače iz Podlehnika in Trikraljevske zvezdare iz okolice Kumrovca.
