Naš gost: Marjan Dermastja

| 24.12.2015, 07:41

Z našim tokratnim gostom smo kramljali že pred tedni. Prisluhnili ste mu lahko v oddaji Šport na Radiu Ognjišče, ko smo ga predstavili kot dolgoletnega nogometnega trenerja. Govorili smo o razmerah v slovenskem nogometu, se dotaknili dela z mladimi nogometaši v klubih in po šolah, veliko izvedeli o zdravem načinu življenja in različnih pogledih na ljubiteljski nogomet.

Ker je v pogovoru, pred njim in po njem beseda dala besedo, smo zaslutili, da se v gospodu Marjanu Dermastji skriva tudi boleča življenjska zgodba, da so v njem spoznanja, ki ne smejo ostati skrita in je o njih treba spregovoriti. Otroštvo našega gosta je zaznamovala povojna grozota, krivica, ki je številčni družini vzela mamo in očeta. Nerazumljivi vzroki, laži in norija povojnega časa so leta 1945 poskrbeli za to, da je enajst otrok iskalo bilko, ki bi jim pomagala preživeti. Starejši so odšli v tujino, mlajši pa v različne domove v okolici Ljubljane. Marjan Dermastja je svojo mamo, po letih zapora, srečal pri desetih letih. Pripovedoval nam je o tem kako težko je kot otrok razumel kaj je mamino naročje, da je objem prijazne gospe, ljubezen mame.

Zgodba bolečine družine Dermastja korenini v lažnivih obtožbah, da sta starša ubijalca, da želita družbi le slabo. Prevzela nas je zgodba o odpuščanju, ljubezni, ki preglasi nerazumljivo bolečino, krivice. Gospod Dermastja je v rosnih otroških letih, ki jih je preživel v različnih ustanovah, ki so grobo skrbele za otroke brez staršev, pogosto osmislil s sodelovanjem v gledaliških skupinah, zatekal se je v svet, ki je bil lepši od tistega, ki ga je doživljal v resnici. Deležen je bil tepeža vzgojiteljic, grobega zasramovanja, obtožb, ki so bolele takrat in še danes vpijejo o nerazumnih ravnanjih odgovornih v letih po vojni.

Z ljubeznijo nam je pripovedoval o mami in očetu, ki sta se z otroki po sedmih letih vrnila v oropan dom. Oče je, kot čevljarski mojster, ostal brez vsega, hiša je bila izropana do zadnje pomivalke. S pomočjo dobrih ljudi so lažje preživeli dve leti pri teti ter se počasi in s težavo postavili na noge. Oče je poskrbel, da so otroci prišli do poklica, s katerim danes pošteno živijo svoje življenje.

Današnji človek težko razume kako so prizadeti v povojnih zgodbah ohranili svoje dostojanstvo, odkod so črpali moč odpuščanja, ljubezen, ki je zmogla opravičiti življenjske krivice in blažiti bolečino.

Marjan Dermastja je pri šestnajstih letih postal nogometni trener in žogi ostal zvest do današnjih dni zdravega upokojenca. Vse aktivno športno življenje je bil zapisan ljubljanski Iliriji, o kateri je tekla beseda, nogometu otrok in mladih, ki jim je zvest še danes, ko vodi nogometno ekipo dijakov Škofijske klasične gimnazije Šentvid. Še danes pa se rad preizkusi tudi na ljubiteljskih gledaliških deskah. Tokratni Naš gost je pravi dokaz, da ima življenje več plati, človek pa neizmerno veliko volje zanj.