p. Silvo Šinkovec
Nevarna poseganja v nukleus družbe
Cerkev na Slovenskem Nataša Ličen
V družbi se znova zaznava veliko nestrpnosti. Velika novost zadnjega stoletja za Evropo je reka ljudi v iskanju boljšega, pred nami je referendum, ki vnaša veliko spremembo, posega v nukleus, v srčiko družbe in zato se ob tem razumljivo porajajo različna mnenja. Svet razpravlja o naravi, o ohranitvi planeta, s čimer je povezana tudi enciklika papeža Frančiška. To so tri velika vprašanja o trenutnem dogajanju v naši realnosti. Kako duhovno brati omenjene dogodke?
Prerekanje nima smisla, ker smo hitro na nivoju prepričevanj. Če kdo želi slišati naše mnenje, mu ga povemo, če ne, ga ne prigovarjamo, ker je to brezplodno. To je pogovor gluhih. Kako ven iz tega? Če hočemo, da bodo besede in misli drugačne, potem je treba nekaj spremeniti na področju duha. Iz duhovne podstati, duhovnega humusa, prihajajo nove misli. Ploden pogovor se začne takrat, ko je nekdo pripravljen poslušati in slišati.
Je možen ugovor vesti?
To vprašanje je izpostavil jezuit p. Silvo Šinkovec v Radijski katehezi, naslanjajoč se na pomisleke ali bolje na strah posameznikov ob referendumu, na katerega bomo šli 20. decembra. »Če bo sporni zakon o družinskih razmerjih in zakonski zvezi sprejet, potem ne bo možno uporabiti ugovora vesti, pravijo nekateri v skrbi, da bi morali v šolah in v ostalih institucijah govoriti, kot bi določal zakon, kljub njihovemu nestrinjanju in drugačnim vrednotam ter življenjskim normam. Ugovor vesti je možen vsakič in vedno. Nihče nam ga ne more vzeti, pravi p. Silvo Šinkovec. Nikoli ne izgubljamo v boju za dobro. So le začasni neuspehi, zato je treba v dobrem vztrajati. Ugovor vesti je moč, ki slej ali prej uspe. Vest nam vedno govori, noben zakon je ne more utišati. Drži, lahko ima visoko ceno, povzroči smešenje, zatiranje, izgubo službe. A vzeti nam je ne more nihče. In, če človek lahko kaj stori, je to biti in duhovno rasti. Biti v notranjem miru, pomirjen s seboj, z drugimi in z Bogom, živeti po vesti.«
Bog je oče vseh ljudi na tem svetu
P. Silvo Šinkovec: »Kaj deluje v življenju človeka ali v življenju družbe? Božji duh, ki mu sledimo. Z muslimani in z Judi imamo kristjani skupno tradicijo, skupno Staro zavezo, verujemo v istega Boga. Papež je ob prihajajočem svetem letu usmiljenja to izpostavil kot veliko priložnost za vse, da se povežemo, ker imamo enega Očeta. To je tako Abrahamov, kot Izakov in Mojzesov Bog. Torej, v istega Boga verujemo, samo različno smo razčlenili vero. Temeljno vprašanje za razločevanje duhov je, da znamo razmejiti temo od svetlobe, dobro od slabega. Iskati in zavedati se moramo vplivov teme, zlih sil, tega, kar deluje destruktivno. Kakšna je rešitev ob vsem tem? Evropa je izgubila vero, v načinu in stilu življenja, zato se je odmaknila tudi od etičnih odločitev, posledice čutimo na vseh področjih, kar evropsko sekularizirano družbo postavlja pred velik izziv. Sekularizacija se je izpela, počasi se zaključuje. Imela je seveda tudi nekaj dobrih poudarkov, kot je osvoboditev od fanatičnih religioznosti, ki so slepe. Sekularna družba ima konkretno v tem odmiku nek pozitiven značaj. Po drugi strani pa sekularna družba brez Boga postaja duhovno prazna, ko začne šepati tudi etika. Zato se družba ob priseganju samo na pravo, brez vrednot in etike, začne rušiti sama v sebi. In prav v takšnem obdobju smo zdaj. Začenjajo se pojavljati spet verski fundamentalizmi, skrajne religiozne in druge skupine. Ključnega pomena v vsem tem je, ali se bo človek vrnil nazaj k Bogu?«
Vabljeni k poslušanju sklepne Radijske kateheze z jezuitom p. Silvom Šinkovcem, ki je bil v našem etru duhovni spremljevalec polni dve leti.
