Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Mark GazvodaMark Gazvoda
Petra StoparPetra Stopar

Socialni cirkus

Cerkev na Slovenskem | 01.12.2015, 14:27 Nataša Ličen

Socialni cirkus je program aktivnega in dinamičnega dela z mladostniki, pri katerem se uporabljajo spretnosti cirkuške umetnosti kot sredstvo za doseganje pozitivnih rezultatov v socialnih, psiholoških, osebnostnih in motoričnih sposobnostih. Ideja se je začela pojavljati v Južni Ameriki, kjer cirkuški strokovnjaki poučujejo otroke in mlade z ulic. Socialni cirkus se je izkazal za uspešnega pri preprečevanju kriminala in drugih družbenih patologij. Načela socialnega cirkusa se hitro širijo po vsem svetu. Pri nas ga uspešno izvajajo na Skali, programu mladinske ulične vzgoje, ki deluje v sklopu Zavoda Salesianum. Prvi so pri nas stopili na ulice med mlade, jim nudili podporo, gradili njihove življenjske poti in jih s tem vzgajali.

Skala letos praznuje 20 let

Mladi, ki so na obrobju, so mladi, ki si ne morejo privoščiti tridesetih, štiridesetih evrov na mesec za plačilo treningov različnih dejavnosti. V želji, da bi jim lahko prišli naproti, so pri Skali, s programom mladinske ulične vzgoje, začeli s Socialnim cirkusom, ki mladim z manj priložnostmi ponuja brezplačne dejavnosti. Te so na dosegu vsem. Pri Skali veliko delajo z ranljivo populacijo, z otroki, ki imajo vedenjske motnje ali so označeni kot hiperaktivni. Njihovo prvenstveno delovanje je socialno vključevanje, medsebojna povezanost, pripadnost skupini, skupinski duh in sodelovanje. »Ko so otroci enkrat vključeni v zdravo družbo in aktivno dejavni v skupini s skupnimi interesi, se z njo poistoveti, raste in postaja boljši človek«, je povedal Andrej Pivk, mentor in trener pri Socialnem cirkusu Skale, mladinske ulične vzgoje.

Andrej Pivk
Andrej Pivk © Nataša Ličen

Andrej Pivk: »Pri Skali, kot mladinski ulični vzgoji, imamo več programov, skozi katere celostno spremljamo mladostnika. Vse skupaj se je rodilo iz želje skupine študentov, ki so želeli narediti nekaj dobrega. Za področje so si izbrali Domžale, Rakove jelše in Fužine. Včasih je bilo na Fužinah veliko več kriminala. Vidimo, da je treba mlade danes predvsem odtegniti od računalnikov, jih pritegniti ven, da preživljajo čas zunaj, med ljudmi in krepijo socialne stike. Najbolj prepoznan program je morda naš »Mini Bus veselja«, s katerim nagovarjamo mlade na igrišču, smo gostje na njihovem terenu. Svoje prostore imamo na Kodeljevem, kjer živita ulično kreativna in glasbena skupina. Skala je prepoznavna predvsem na področju Fužin, veliko pozornosti v medijih dosegajo nogometne tekme, veliko nastopamo s cirkusom, z našo kreativno skupino Fuskavo, s katero smo tudi gostje večjih prireditev. Znani smo po »fešti« na Fužinah, na katero povabimo vse, ki želijo pokazati svoje spretnosti, sodelujemo s številnimi društvi, kulturnimi skupinami in ostalimi.«

Polona Kos
Polona Kus © Nataša Ličen
 

V ospredju je vzgoja mladih v odgovorne ljudi 

»Treba je biti inovativen, mlade zanimajo vedno znova nove stvari. Mladi želijo biti v ospredju in želijo delati stvari, ki so zanimive. Na Skali kot nevladni organizaciji imamo to možnost, da se sproti prilagajamo. Imeli smo tudi že filmsko ekipo, imeli smo »skaline« vrstniške animatorje, trenutno tega nimamo, a sta zato nastali dve novi skupini. Pri cirkuški skupini je v ospredju vzgoja mladih. Če jih naučimo žongliranja s tremi žogicami, ali vožnje z monociklom, to pomeni, da je v ozadju proces vztrajnosti. Naš namen je vzgajati vzorne državljane. Če ga naučimo vztrajnosti pri žongliranju, bo vztrajen pri opravljanju svojih domačih nalog, vztrajen bo v odnosih, v službi in tudi na ostalih področjih. Težava je, da veliko mladih težko vztraja pri eni in isti stvari, zato je pomembno, da to krepimo. Druga stvar, ki je tu prav tako zelo pomembna, pa je medsebojno povezovanje in sodelovanje. Imamo veliko nastopov in, ko se pripravljamo na nastop, mora skupina stopiti skupaj, izbrati glasbo in točke, »natrenirati« moramo nastop in to je timsko sodelovanje, ki ga v današnjem času primanjkuje.«

Več na www.skala.je 


Cerkev na Slovenskem, Sociala, Oddaje
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...