Papež bo jutri nagovoril diplomatski zbor

Cerkev po svetu | 10.01.2016, 07:00 Marta Jerebič

Papež Frančišek bo imel jutri enega pomembnejših govorov v tem letu. V avdienco bo namreč sprejel veleposlanike, akreditirane pri Svetem sedežu. Ob tem običajno naredi prerez delovanja vatikanske diplomacije in opozori, da je treba več storiti za mir na kriznih žariščih po svetu.

Vatikan je pod papežem Frančiškom posredniško vlogo odigral predvsem v Latinski Ameriki. V zgodovino se je zapisala predvsem papeževa vloga pri odmrznitvi odnosov med ZDA in Kubo. Dialog med državama je lani poleti nastopil svojo operativno fazo, ko so znova odprli veleposlaništvi v Havani in Washingtonu. Barack Obama in Raul Castro sta papežu več kot enkrat izrazila hvaležnost za vlogo, ki jo je odigral.

Tudi v Kolumbiji sta krajevna Cerkev in Sveti sedež pripomogla k uspešnemu mirovnemu procesu med vlado in bojevniki FARC. Septembra je Frančišek obema stranema poslal poziv ter izrazil upanje za uspešna pogajanja, v božični poslanici pa je izrazil upanje, da bo kolumbijski narod nadaljeval zavzeto iskanje miru. Pred dnevi je prispela še vest, da je kolumbijski predsednik Cerkev pooblastil, naj deluje kot posrednica v pogovorih še z drugo zgodovinsko gverilsko skupino Nacionalna osvobodilna vojska.

Papež poskuša vplivati tudi na odnose med Moskvo in Washingtonom. Spomnimo, ruskega predsednika Vladimirja Putina je sprejel novembra novembra 2013 in junija 2015, leta 2013 mu je pisal ob vrhu G20, ki ga je gostil Sankt Peterburg. Ameriškega predsednika Baracka Obamo je sprejel marca 2014, Obama pa je Frančiška septembra lani sprejel v Beli hiši.

Potem pa so tu krizna žarišča po svetu, mimo katerih papež v svojem govoru ne bo mogel iti. Tu sta med drugim Ukrajina in Sirija. Papež nenehno opozarja na stanje beguncev in vojnih žrtev ter trgovanja z ljudmi, revščino tistih, ki živijo v velikih mestih po svetu, potiskanje podeželskega ali staroselskega prebivalstva na obrobje družbe. Od Bližnjega vzhoda do Latinske Amerike in Afrike papež Frančišek zagovarja takšno diplomacijo, ki postavlja na prvo mesto pozabljene žrtve današnjih kriz ali tretje svetovne vojne po koščkih.