Krmilo EU v času velikih izzivov prevzema Nizozemska
Evropska Unija | 01.01.2016, 08:00 Petra Stopar
Polletno predsedovanje Svetu Evropske unije iz rok Luksemburga s 1. januarjem prevzema Nizozemska. Povezavi je predsedovala že enajstkrat, nazadnje leta 2004. V naslednjih šestih mesecih jo bosta najbolj zaposlovali migrantska kriza in grožnja izstopa Velike Britanije iz Evropske unije.
Tokratno nizozemsko predsedovanje bo verjetno precej manj udarno od prejšnjih. Prav Nizozemci so na primer v letih 1992 in 1997 vodili ključna pogajanja o spremembah pogodb Evropske unije, ki so pripeljala najprej do maastrichtske in nato do amsterdamske pogodbe, leta 2004 pa jim je med drugim uspelo odpreti pristopna pogajanja s Turčijo.
A kot menijo v bruseljski svetovalni družbi FTI Consulting, se utegne tudi tokratno nizozemsko predsedovanje izkazati za ključno. Povezava se sooča z največjimi izzivi doslej - begunsko in migrantsko krizo, ki, še posebej ob povečani teroristični grožnji, postavlja pod vprašaj prihodnost schengna, pa tudi z grožnjo brexita, vzponom evroskeptikov ter še vedno tlečo gospodarsko in finančno krizo držav z evrom. Prednost Nizozemske kot posrednika v pogajanjih je, da je relativno majhna, a visoko spoštovana država, strateško geografsko umeščena med tri ključne članice unije (Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo) ter se lahko pohvali, da so nekateri najvplivnejši akterji unije prav Nizozemci. To sta med drugimi prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans in prvi mož evroskupine Jeroen Dijsselbloem.
Glavne prednostne naloge Nizozemske v polletnem času predsedovanja so štiri: celovit pristop k migracijam in mednarodni varnosti; Evropa kot inovatorka in ustvarjalka delovnih mest, preudarne in vzdržne evropske finance ter robustno evrsko območje; in pa v prihodnost usmerjena podnebna in energetska politika. Kot poudarjajo viri v Bruslju, se od Nizozemske res pričakuje veliko. Še posebej naj bi bili prihodnji meseci - omenja se predvsem marec - ključni za korake naprej pri migracijski politiki.
