Ferfila: ZDA počasi izgubljajo vlogo super velesile
Svet | 28.12.2015, 13:54 Andrej Šinko
Letošnje leto je poskrbelo za pestro dogajanje na mednarodnem političnem parketu. Najbolj ga je zaznamovala kriza v Siriji, ki je terjala čez 250 tisoč življenj in več milijonov razseljenih, posledično pa je sprožila tudi migrantsko krizo, s katero se še vedno soočajo evropske države. Neusklajen je tudi boj proti skrajni Islamski državi, še vedno pa traja tudi Ukrajinsko-Ruski spor. Odmevnejše tuje dogodke iztekajočega se leta, je v pogovoru za Radio Ognjišče pokomentiral profesor s Fakultete za družbene vede Bogomil Ferfila.
V mednarodni skupnosti je ena bolj tragičnih zgodb letošnjega leta konflikt v Siriji, kjer so se posredno, s podporo režimu ali upornikom, spopadle tudi velesile. Konflikt sega že v leto 2011, ko je prišlo do prvih spopadov, med režimskimi silami Bašarja al Asada, ki uživa podporo Rusije in Irana, ter množice uporniških skupin, s številnimi zunanjimi podporniki. Ferfila poudarja, da lahko zaznamo kar nekaj pripravljenosti za končanje konflikta. To se po njegovih besedah kaže v več poskusih mirovnih pogajanj, ki pa občasno zaradi različnih vzrokov zastanejo. Pri reševanju Sirskega konflikta je zelo pomemben način tranzicije. Rusija si želi, da bi bil v omenjen proces vključen tudi predsednik Bašar al Asad, ZDA pa zagovarjajo tranzicijo brez njega. Sogovornik ob tem dodaja, da je trenutno največji problem dogovoriti, katere od opozicijskih sil, ki se borijo proti Asadovemu režimu ali Islamski državi, bodo vključene v reševanje tega konflikta.
Boj proti Islamski državi
Največjo grožnjo sirskemu režimu, kot tudi celovitosti Iraka, predstavlja skrajna Islamska država. Ta naj bi, kljub letalskim napadom, ki so jih že v drugi polovici lanskega leta začele izvajati ZDA, zavzela polovico sirskega ozemlja. Po ocenah Rusije pa celo 70 odstotkov. Med drugim je v njene roke letos maja padla tudi starodavna Palmira. Islamska država je nato letos novembra doživela niz udarcev. Med drugim je po ofenzivah kurdskih borcev izgubila nadzor nad iraškim Sindžarjem ter cesto, ki povezuje njeni utrdbi v Siriji in Iraku, Rako in Mosul. V boj proti Islamski državi ter drugim uporniškim skupinam se je konec septembra vključila tudi Rusija, ki pa ni delovala v sklopu ameriške koalicije. Ferfila ob tem poudarja, da je bombardiranje vedno problematično, saj pripelje do veliko civilnih žrtev, prav tako pa se postavlja vprašanje o natančnosti informacij glede potencialnih tarč. »Kar se tiče informacij, tu je bila Rusija neprimerno boljša, kajti v Sirijo je prišla na povabilo sirskega režima. Dobivala je zelo zanesljive informacije od Sircev in Iračanov, zato so njene bombe dosegale mnogo boljše rezultate, kot ameriške. Pri ameriških bombnikih je bilo znano, da so se velikokrat vrnili s tovorom bomb, ki so ga naložili, ker enostavno niso vedli, kaj bombardirati,« je pojasnil Ferfila.
Migrantska kriza in odziv evropskih držav
Dogajanje v Siriji in nekateri drugih državah Bližnjega vzhoda pa je sprožilo tudi migrantsko krizo, eno največjih v svetovni zgodovini. Samo v letošnjem letu je zatočišče v državah Evropske unije iskalo čez milijon migrantov. Kljub velikemu številu beguncev, ki so bežali pred vojno vihro z nemirnih območij, pa je bilo med prišleki tudi ogromno ekonomskih migrantov, ki so iskali zgolj boljše življenje. Odziv držav Evropske unije je bil neusklajen, nekatere so jih prosto puščale čez svoje ozemlje, druge države pa so se poskušale zavarovati z različnimi tehničnimi pregradami. Ferfila pojasnjuje, da so se prav v času migrantske krize pokazale velike pomanjkljivosti ureditve Evropske unije, od problematičnega nadzora zunanjih mejah do problema azilne in vizumske politike. »Skratka pokazalo se je, da Evropska unija potrebuje veliko dodelav tudi na tem varnostnem področju, da seveda ne govorim tudi kasneje o teh terorističnih napadih,« je še dejal sogovornik.
Spor med Ukrajino in Rusijo
Rusija bo v začetku prihodnjega leta, ko bo zaživel prostotrgovinski sporazum med Ukrajino in Evropsko unijo, uveljavila embargo na uvoz hrane iz Ukrajine. Podaljšala pa bo tudi ukrepe proti zahodnim državam. Rusija in Ukrajina sta sicer v sporu, ker si je prva že lani priključila Krim in izrazila težnje pri pripojitvi še nekaterih drugih prorusko usmerjenih delov Ukrajine. Ferfila ocenjuje, da je povezovanje Evropske unije in Ukrajine, dobro predvsem za slednjo. Ob tem pa dodaja, da je gospodarstvo slednje, glede na trenutno stanje, za Evropsko unijo prevelik zalogaj. Sogovornik je prav tako opozoril, da bi ob morebitni vizumski liberalizaciji lahko trume Ukrajincev iskale boljšo prihodnost v državah Evropske unije.
Otoplitev odnosov med ZDA in Kubo
V letošnjem letu je prišlo do otoplitve odnosov med ZDA in Kubo. Državi sta z odprtjem veleposlaništev v obeh prestolnicah spet vzpostavili diplomatske odnose, ki sta jih prekinili leta 1961. V veljavi je sicer še vedno gospodarski embargo Kube, ki ga mora odpraviti kongres. To dejanje podpira čez 60 odstotkov Američanov, večinoma sicer pripadniki demokratske stranke. Ferfila pričakuje, da bo ameriški kongres odpravil gospodarsko blokado. Vendar pa meni, da je nadaljnji razvoj odnosov odvisen predvsem od dveh stvari, koliko se bo ameriška politika vmešavala v kubanske notranjepolitične procese in kako bo reševala razlastitev Kubancev, ki živijo v ZDA.
