Lučka Kajfež Bogataj: Podnebni dogovor politično velik uspeh, a s pomanjkanjem zavez

Svet | 14.12.2015, 14:01 Andrej Šinko

Konec tedna so države sprejele zgodovinski podnebni dogovor. Gre za prvi sporazum, ki zavezuje tako razvite kot razvijajoče se države, namenjen pa je omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ima o dogovoru mešane občutke, vendar poudarja, da gre politično gledano za velik uspeh.

Kajfež Bogatajeva pravi, da so pričakovali bolj zavezujoč in konkreten dogovor. »To se pravi, da bi dogovor zelo jasno vseboval številke, koliko bomo zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, kdaj in kdo,« je pojasnila, in dodala, da imajo za zdaj na mizi zgolj neobvezujoče ponudbe držav o tem, kaj so pripravljene storiti za zmanjševanje emisij. Po besedah sogovornice seštevek teh ukrepov kaže na globalno segrevanje za najmanj 3 stopinje C. »Sprejeli pa so dokument, ki govori o manjšem segrevanju,« pojasnjuje.

Drugo vprašanje se pojavlja pri financiranju okoljskega ukrepanja v manj razvitih državah. »Govorimo o 100 milijardah dolarjev letno, ki bi jih prispevale države, ki so za podnebne spremembe bolj krive in jih poznamo pod izrazom razvite države. Kdo točno bo prispeval, koliko in kdaj, glede tega sporazum ni zelo konkreten,« pravi Kajfež Bogatajeva, ki dodaja, da v kolikor omenjena zaveza ne bo uresničena, svojih obveznosti ne bodo spoštovale tudi manj razvite države.

Sicer pa na omejevanje izpustov vplivajo tudi cene fosilnih goriv. Sogovornica pojasnjuje, da se zniževanje cene nafte po eni strani zdi kot spodbuda, da zdaj je bomo lahko porabili več, po drugi strani pa bi državam izvoznicam lahko bilo v interesu, da je zdaj ne črpajo toliko. Ob tem Kajfež Bogatajeva pravi, da moramo poleg širše vpeljave obnovljivih virov energije bistveno zmanjšati tudi porabo energije.

Kajfež Bogatajeva pojasnjuje, da Slovenija svojih nacionalnih zavez še nima in se bo morala o njih pogajati znotraj Evropske unije. Sogovornico skrbi predvsem to, da je naš politični vrh že pred pogajanji poudaril, kaj vse želi uveljavljati v zameno za zaveze, ki ne bi zahtevale večjih okoljskih prilagoditev.