Maja MorelaMaja Morela
Andrej JermanAndrej Jerman
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

VIDEO:Fontana: želje odraslih so stopile na mesto znanosti

Slovenija | 13.12.2015, 16:38 Marjana Debevec

Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih uvaja možnost posvojitve otrok za dve osebi kateregakoli spola in spolne usmerjenosti. Zagovorniki novele zatrjujejo, da je za otroka vseeno v kakšni skupnosti odrašča, da je le za njega poskrbljeno. Enako je izjavila tudi zbornica psihologov Slovenije, ki se je opirala na več raziskav. V skupini za Spodbujanje kritičnega mišljenja so ugotovili nereprezentativnost omenjenih raziskav in tako pokazali, da niso verodostojne. Najbolje pa to dokazujejo otroci, ki so sami odrasli v istospolnih skupnostih. Zdaj, ko so že odrasli, pričujejo o trpljenju, ki so ga doživljali od pomanjkanju očeta ali matere. V naslednjem prispevku bomo povzeli pričevanje 23-letne Millie Fontana, ki za LGBT aktiviste ne bi smela obstajati, ker je odraščala z lezbično mamo in partnerko, a ob tem neznosno pogrešala očeta. In ker si je upala o tem javno spregovoriti.

23-letna Avstralka Millie Fontana, ki je bila spočeta s semenom darovalca in je ob mami in njeni partnerki odraščala skupaj z bratom in polbratom, prav odsotnosti očeta pripisuje svoje težave iz otroštva – doživljala je krizo identitete, depresijo, samomorilnost V sebi je nosila nešteto vprašanj, na katere ni dobila odgovorov. „V sebi sem čutila, da mi manjka oče, še preden sem bila sposobna artikulirati, kaj oče sploh je. Vedela sem, da imam rada obe svoji mami, a nisem mogla s prstom pokazati, kaj je tisto v meni, kar mi je tako manjkalo“, je povedala.

Povedala je, da je bila vzgojena brez vere, zdaj pa so kristjani edini, ki se zanimajo za težave, s katerimi se soočajo takšni otroci. Spraševala se je o svojih značajskih in telesnih lastnostih, ki jih ni imela njena mati, bile so torej očetove. „A v resnici ne gre samo za očeta ali darovalca, kot ga radi kličejo. Izkazalo se je tudi, da imam strica, teto in babico, poleg mnogih ljubečih bratrancev in sestričen. S tem, ko so se drugi odločili, katere dele moje identitete mi je še sprejemljivo razkriti, so mi nekaj odvzeli“, je povedala in dodala: „Ko sem pri 11 letih srečala svojega očeta, je bil to verjetno edini trenutek mojega otroštva, ko sem bila stabilen otrok. Prvič sem zares videla, kdo sem. Ko sem pogledala v njegove oči, sem si rekla: 'To je ta manjkajoči del mene'.“

LGBT veliko poudarja pomen enakosti. Millie Fontana pa poudarja, da ta enakost ne pomeni, da ne sme videti obe strani svoje genetske družine in razumeti, kdo je. Enakost tudi ne narekuje tega, da na podlagi študij na prostovoljcih iz istospolnih družin in izmed otrok gejev, ki kažejo pozitivne rezultate, zaključiš, da to velja za vse. „Marca sem s strani LGBT lobija slišala laž, da je otrokom vseeno, kakšna je njihova družina in da sta moški in ženska povsem zamenljiva. To vidim kot obliko spolne diskriminacije!“, je prepričana Millie Fontana.

Dodaja tudi, da aktivisti LGBT otroke v istospolnih zvezah, ki si želijo spoznati svoje biološke starše označijo za homofobe. „Sama imam občutek, da so želje odraslih stopile na mesto znanosti. V Kanadi že lahko vidimo, da so na rojstnem listu zdaj navedeni otrokovi zakoniti starši in ne njegovi biološki starši“, poudarja dekle, ki je odraščalo v lezbični skupnosti in dodaja: „Gre za ekstremistično manjšino, ki vsiljuje to, kar je po mojem mnenju izničenje spola samega po sebi. V tem ne vidim 'enakosti spolov', v tem vidim prizadevanja, da bi se spola v celoti znebili“. Po njenih besedah bi morala odprta družba prisluhniti tudi otrokom, kakršna je ona.

Slovenija, Svet, Cerkev na Slovenskem, Politika, Cerkev po svetu, Evropska Unija
Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc) Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc)

Melita odhaja, Mavrica ostaja ...

Letošnja jesen je odnesla poletje, prinesla praznovanje naše radijske obletnice, v soboto pa naznanila tudi menjavo na uredniškem mestu revije Mavrica. Otroški mesečnik izhaja pri Založbi Družina, ...

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...