Slomškova šola v Ramos Mejiji

19. 12. 2015, 08:04 | Matjaž Merljak

Bistvene pomembnosti za ohranitev slovenstva v Argentini je dopolnilni šolski sistem. Eden od največjih sobotnih tečajev je prav Slomškova šola, v istoimenskem domu v kraju Ramos Mejia. Letos je bilo delo predvsem usmerjeno v igro »Ledeno kraljestvo«, a vmes so tudi pripravljali še druge proslave.

Ena pomembnejših v letu je materinski dan, tretjo nedeljo v oktobru. Otroci z največjim veseljem pripravljajo svoja darila pod skrbnim nadzorstvom svojih učiteljic. Treba je tudi pripraviti kratko, a prisrčno počastitev. Ta je bila v nedeljo 18. oktobra takoj po sv. maši.

Z veseljem in ganjenostjo so mamice in stare mame sprejele ta prisrčen pozdrav svojih osnovnošolskih otrok od najmanjših do samozavestnih osmošolcev. Pesmi, recitacije in plesi so si sledili na odru in še kratek prizor, ki so ga napisali in pripravili sami otroci 6., 7. in 8. razreda. To je bilo lepo sodelovanje med šolarji in učitelji, ki seveda obnavlja upe v še dolg obstoj naših šol in v odkritje novih talentov!

Ko so se otroci sprostili po nastopu, so z veseljem prinesli mamicam svoja darila v velikem pričakovanju, kako bo mamicam všeč njihovo darilce. A o tem ni bilo dvoma: mamice so z navdušenjem sprejele ta dokaz otroške ljubezni! Mladina se je tudi pridružila tem čestitkam in postregla mamicam in starim mamicam z okusnim pecivom, ki so ga sami pripravili.

Že čez dva tedna, v soboto, 31. oktobra, je bila ponovitev igre »Ledeno kraljestvo«. Glavno poročilo je bilo že objavljeno na našem radiu po premieri na Slomškovi proslavi v Slovenski hiši. Res je bila dovršena predstava v igranju in tudi v scenski zamisli. Tukaj so dodali še nekaj tehničnih efektov, kar je pomenilo nov izziv ustvarjalnosti in dopolnitev odrskih lepot. Prav zato je publika nagradila vse ustvarjalce te lepe igre. To so: Andrejka Vombergar Štrfiček, ki je tudi priredila igro za oder in Marcelo Brula kot režiserja; Andrea Quadri Brula, prava umetnica za pravljične scene, skupaj s pomočniki in seveda starši nastopajočih, ki so skozi mesece pripravljali obleke, maske, kulise in pomagali pri pripravi in tudi pospravi dvorane. To je tisto nevidno delo, brez katerega naše družbeno in šolsko življenje v domu ne bi bilo tako uspešno.