Otroci plešejo slovensko folkloro
63. obletnica Slovenske vasi
| 08.12.2015, 13:38 Matjaž Merljak
Slovenska vas je najstarejša skupnost povojne slovenske emigracije v Argentini. Vsakoletno praznovanje društva je letos, na nedeljo 15. novembra 2015, točno sovpadalo s 56. obletnico blagoslovitve vaške farne cerkve Marije Kraljice.
Dodaten razlog, da smo slovesnost pričeli z mašo, ki jo je daroval župnik Jože Bokalič CM za vse žive in pokojne člane društva.
Civilni del praznika se je nadaljeval v Hladnikovem domu, kjer sta predsednika Zedinjene Slovenije in Društva Slovenska vas dvignila argentinsko in slovensko zastavo ob spoštljivem petju himen. Po zajtrku smo posedli v dvorani, kjer so se zvrstili pozdravi: Vinko Glinšek (predsednik društva), ki je utemeljil pomen skupnega delovanja, kakor so nam ga začrtali predhodniki in že dolgoletna zgodovina ustanove. Inž. Jure Komar, predsednik ZS, je počastil msgr. Janeza Hladnika, dobrotnika vseh treh emigrantskih valov Slovencev v Argentino, ob 50-letnici njegove zgodnje smrti. Z neizmerno ljubeznijo je po vseh kotih argentinske države odkrival in povezoval tiste, ki so prispeli proti koncu 19. stoletja in one iz časa ekonomske krize in fašističnega nasilja. Duhovno jih je oskrboval, jim delil zakramente, pa tudi slovenske knjige in revije. Politični povojni emigraciji pa je s svojim posredovanjem omogočil neomejen vstop, mnogim družinam pomagal do stanovanja in prve službe, v Lanusu pa si postavil živ spomenik - Slovensko vas.
Končno je pozdravila nova veleposlanica Republike Slovenije, ga. Jadranka Šturm Kocjan, ki se je prvič predstavila širši publiki. Navdušeno je izrazila priznanje bogatemu delovanju naše skupnosti.
Nastopi so se začeli s folklornimi plesi otrok šole Ireneja F. Barage, ki jih vodita Helena Cerar in Boris Rot. Pokazali so začetne dosežke njihovih vaj s pogumnim nastopom in smislom za ritem.
Pevski zbor, pod vodstvom prof. Andreja Jana in okrepljen z moškimi carapačajskimi glasovi, je nato zapel narodno »V Gorenjsko oziram se skalnato stran« in »Oj Triglav moj dom« Jakoba Aljaža. Odobravanje je potrdilo navdušenje nad obnovitvijo vaškega zbora.
Kulturni program se je zaključil z novo kratko Čehovo komedijo iz njegovih zgodnjih let. To so zelo enostavne, monotematske »šale«, v katerih zna avtor komično obdelati preprosto zgodbo. Kljub temu nam mojstrsko pokaže značajske posebnosti skrajno omejenih vlog. Režiser Dani Grbec je zadnja leta ponovno in vedno uspešno segel po njegovih delih. Tokratna izbira je bila »Tragik po sili«, pri katerem je Dani zopet prevzel tudi glavno vlogo. Marsikdaj smo imeli pri njem občutek vrhunskega dosežka, pa nam znova in znova dokaže, da se še presega. Borisu Rotu je pripadla druga, pomožna vloga, ki vseskozi spremlja glavnega igralca, a z bolj pičlim tekstom. To je poseben izziv, ker zahteva točne in primerne vstope, s katerimi se je Boris vedno odlično izkazal. Hvala obema za ponovno odkritje - oziroma razkritje - Čehova v tako kvalitetni obliki.
Za zaključek praznovanja smo bili še prijazno in zelo okusno postreženi pri slavnostnem kosilu.