Škof Bizjak: Naj se na družinskih mizah lomi tudi kruh Božje besede

Slovenija | 27.12.2015, 21:05

Nedelja Svete družine je bila praznična po naših stolnih in ostalih cerkvah. Ponekod so pri svetih mašah tudi blagoslovili otroke. V novomeški stolnici so se pri bogoslužju, ki ga je vodil škof ordinarij Andrej Glavan, spomnili tudi državnega praznika, dneva samostojnosti in enotnosti. Zahvalili so se za domovino. V koprski stolnici pa je tamkajšnji škof Jurij Bizjak med drugim podelil službo mašnega bralca Tilnu Kocjančiču. Svoje razmišljanje v pridigi je škof Bizjak oprl na betlehemsko in nazareško družino.

Škof Bizjak je spomnil, da je svetopisemski opis življenja Svete družine bolj skromen, saj evangeliji poročajo le o Jezusovem rojstvu v Betlehemu, o obisku modrih z Vzhoda, o Jezusovem darovanju v templju, o begu svete družine v Egipt in o Jezusovem najdenju v templju. Kljub temu lahko po njegovih besedah v Sveti družini občudujemo njihovo poslušnost Gospodovi besedi, njihovo velikodušno odpoved imetju in njihovo zvestobo v medsebojni ljubezni.

Škof Bizjak je spomnil tudi na nedavno sinodo o zakonski zvezi in družini, ki je to osnovno celico družbe uvrstila med nosilce pastorale in poudarila njeno vlogo pri prenašanju vere na prihodnje rodove. "Odlična oblika prenašanja vere v družini je tudi branje Svetega pisma in pripovedi svetopisemskih zgodb," je dodal škof Bizjak. Priporočil je, naj se na naših družinskih mizah poleg vsakdanjega kruha lomi tudi kruh Božje besede. "Zberite pogum in vpeljite dobro navado," je bil jasen.

Pridiga škofa Jurija Bizjaka v celoti

Bratje in sestre. Na nedeljo v božični osmini slavimo Sveto Družino in se veselimo njihovih zaslug in njihovega zgleda. Svetopisemski opis življenja svete betlehemske in nazareške družine je bolj skromen. Evangeliji poročajo le o Jezusovem rojstvu v Betlehemu, o obisku modrih z Vzhoda, o Jezusovem darovanju v templju, o begu svete družine v Egipt in o Jezusovem najdenju v templju. Med Jezusovim javnim delovanjem in pod križem je navzoča samo njegova Mati Marija. Kljub temu lahko občudujemo v sveti družini zlasti tri reči: njihovo poslušnost Gospodovi besedi, njihovo velikodušno odpoved imetju, njihovo zvestobo v medsebojni ljubezni.

Sinoda o zakonski zvezi in družini je družino uvrstila med nosilce pastorale in poudarila njeno vlogo pri prenašanju vere na prihodnje rodove. Odlična oblika prenašanja vere v družini je tudi branje Svetega pisma in pripovedi svetopisemskih zgodb. Med pobudami, ki smo jih pridigarji slišali na pastoralnem dnevu v Vipavi, je tudi predlog, da bi tudi pridigarji bolj pogosto in bolj zvesto razlagali Božjo besedo. Razlaga pa bo še izdatnejša in koristnejša, če ji bodo prisluhnili poslušalci, ki Božjo besedo tudi sami berejo in se o njej pogovarjajo.

Vzorec za vrednost in pomen družinskega izročila je lepo razviden iz sklepa knjige preroka Malahija: "Glejte, pošljem vam Elija, preroka, preden pride dan Gospodov, veliki in strašni. In bo zoper približal srce očetov sinovom in srce sinov očetom, da kje ne pridem in ne udarim dežele s prekletstvom" (Mal 3,23-24). Prenova in priprava ljudstva, ki bo voljno za Gospoda, se torej izvaja najprej in predvsem v družini.

To potrjuje tudi vsa zgodovina izvoljenega ljudstva, ki izroča svojim potomcem, kar je prejelo od svojih očetov: "Kar smo slišali in zvedeli, kar so nam naši očetje pripovedovali, ne bomo prikrivali njihovim sinovom. Pripovedovali bomo prihodnjemu rodu o Gospodovih slavnih delih, o njegovi moči in o čudežih, ki jih je storil" (Ps 78,3-4). Kralj David vabi v svojem psalmu: "Pridite, otroci, poslušajte me, strahu Gospodovega vas bom učil!" (Ps 34,12). In zborovodja Korejevih sinov pripoveduje: "O Bog, na lastna ušesa smo slišali, naši očetje so nam pripovedovali o delu, ki si ga izvršil v njihovih dneh, v dneh starodavnih" (Ps 44,2).

Psalmist Asaf vabi ves navdušen: "Poslušaj, ljudstvo moje, moj nauk, nagnite svoja ušesa k besedam mojih ust! Odprl bom svoja usta za modre izreke, oznanil bom skrivnosti starodavne dobe. Kar smo slišali in izvedeli, kar so nam naši očetje pripovedovali. Ne bomo prikrivali njih sinovom, pripovedovali bomo prihodnjemu rodu o Gospodovih slavnih delih in o njegovi moči in o čudežih, ki jih je storil. Postavil je namreč v Jakobu zapoved, dal je postavo v Izraelu: Naročil je našim očetom, naj oznanjajo svojim sinovom, da to spozna prihodnji rod, sinovi, ki se bodo rodili; da bodo vstali in pripovedovali svojim sinovom ..." (Ps 78,1-6).

Kraljica Estera pravi v svoji molitvi: "Slišala sem v mladosti v rodu svojih očetov, da si ti, Gospod, izvolil Izraela izmed vseh narodov in naše očete izmed vseh njihovih prednikov v večno dediščino ter jim izpolnil vse, kar si obljubil" (Est 14,5-6).

Apostol Peter je v Jeruzalemu razlagal, kako je v Cezareji stotniku Korneliju govoril besede, po katerih se bo rešil on in vsa njegova hiša (Apd 11,14). V Filipih je Gospod odprl srce trgovki Lidiji, da je poslušala Pavlove besede in je bila krščena skupaj s svojo hišo (Apd 16,15). V Korintu je Krisp, načelnik shodnice, sprejel vero z vso svojo hišo (Apd 18,8) ... Apostol Pavel v pismih pozdravlja vse, ki so v hiši ...

Sveto pismo so seveda pisali izobraženi ljudje, vendar so ga pisali za vse ljudi, za izobražene in za preproste, kakor piše Pridigar: "Bog je ustvaril ljudi preproste, oni pa iščejo veliko spletk" (Prd 7,29). Zato bi ne bilo prav, če bi zaradi strahu, da je ne bi pravilno razumeli, Božje besede ne brali. Apostol Pavel piše Titu: "Čistim je vse čisto; umazanim pa in nevernim ni nič čisto, ampak sta jim umazana pamet in vest. Trdijo, da Boga poznajo, pa ga z deli zanikajo, ker so ostudni in nepokorni in nesposobni za vsako dobro delo" (Tit 1,15-16). Zelo priporočam: Naj se na naših družinskih mizah poleg vsakdanjega kruha lomi tudi kruh Božje besede! Zberite pogum in vpeljite dobro navado! "Božja beseda je živa in učinkovita" (Heb 4,12).