Pred četrt stoletja smo se Slovenci na plebiscitu odločili za lastno državo

Slovenija | 23.12.2015, 12:04

Mineva četrt stoletja od izvedbe plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji. Glasovanja o odcepitvi od Jugoslavije se je udeležilo dobrih 93 odstotkov volilnih upravičencev. Za lastno državo se je izreklo 88,5 odstotka vseh. Izidi so bili uradno razglašeni tri dni pozneje - 26. decembra tako praznujemo dan samostojnosti in enotnosti.

Podlaga za plebiscit je bil zakon, ki ga je 6. decembra leta 1990 sprejela takratna skupščina. Priprava tega zakona je bila izredno hitra, pri čemer je bilo treba poenotiti različna mnenja. "Pravzaprav so se kresala mnenja o tem, kdaj naj bi bil izveden plebiscit in kakšno naj bi bilo zastavljeno vprašanje," je za naš radio povedala sodelavka državnega arhiva Vesna Gotovina.

Na dan sprejetja omenjenega zakona so predstavniki političnih strank in takratnih delegatskih skupin podpisali tudi sporazum, v katerem so se zavezali, da bodo pri pripravi in izvedbi plebiscita delovali sporazumno in usklajeno. Da je to eden od pomembnih mejnikov, je ocenila zgodovinarka in novinarka Rosvita Pesek. "Malokdaj smo pozneje videli, ko je tudi šlo zelo na tesno med slovensko in jugoslovansko stranjo, da so po Sloveniji skupaj hodili France Bučar, Lojze Peterle in Milan Kučan."

Dogajanje je intenzivno spremljala tudi Cerkev v Sloveniji in dejavno sodelovala. Škofje so ljudi nagovarjali z različnimi izjavami. V eni od njih so pozdravili plebiscit, a hkrati opozorili na odgovornosti. "Če želimo doseči samostojno in svobodno Slovenijo, nas določene stvari vežejo, da bi v samostojni državi tudi kot ljudje samostojno živeli z vsemi vrednotami, ki so jih že prej poudarjali. Predvsem gre za temeljne človekove pravice," je njihove besede povzel pater Metod Benedik. Omenil je tudi vlogo pokojnega ljubljanskega nadškofa metropolita Alojzija Šuštarja. "Njegova beseda je bila zelo tehtna, na jasen, miren in odločen način je znal marsikaj reči, zato je gotovo k udeležbi in izidu plebiscita veliko pripomogel."

Publicist Igor Omerza je poudaril, da so na stran plebiscita stopili tudi mediji. "Vsaj jaz se ne spomnim nikakršnega članka ali televizijskega prispevka, ki bi bil proti plebiscitu. Velika enotnost je vladala tudi v medijskem prostoru."

Zgodovinarka Andreja Valič Zver, ki vodi Študijski center za narodno spravo, je enotnost na plebiscitu postavila v nekoliko daljši rok trajanja. "Iz takšnih in drugačnih razlogov so nekateri takrat bili za, a so potem kljub tej odločitvi slovenskega naroda delali proti temu."

Kot je dodal Omerza, to obdobje opisujejo številne publikacije, precej jasno je, kdo je bil za osamosvojitev in demokratizacijo, kdo je bil oporečnik in kdo je sledil režimu. Zato ga jezi izkrivljanje zgodovine. "Ljudje, ki so bili takrat režimski, se danes predstavlja kot osamosvojitelje. To me izjemno moti. In to se danes dogaja na širši ravni."