Pregled domačih dogodkov od 4. do 11. decembra 2015

Slovenija | 12.12.2015, 19:09

V minulem tednu smo tudi v Cerkvi v Sloveniji vstopili v leto usmiljenja. Sveta vrata ob tej priložnosti je že odprla murskosoboška stolnica, murskosoboška škofija je hkrati začela misijon. Na leto usmiljenja se bo navezovalo vse, kar se bo v prihodnje dogajalo na ravni vseh škofij. Trenutno pa se vrstijo okrogle mize in ostale oblike razprav pred skorajšnjim referendumom o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, svoje stališče je med drugim pripravila Komisija pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Policisti so še zaostrili stavko in pripravili množičen protest pred vlado. Zdravniške organizacije so zahtevale odstavitev resorne ministrice, občine odstavitev finančnega ministra. Na tradicionalni prireditvi v Ljubljani so razglasili športnike leta.

Cerkev med nami

Tako kot vesoljna je tudi naša krajevna Cerkev leto usmiljenja začela na praznik Brezmadežne. Predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Glavan, je ob tem poudaril, da je usmiljenje v srčiki krščanskega oznanila, ker je to najosnovnejši vidik ljubezni. Vse, kar se bo dogajalo na ravni škofij, na primer romanja dekanij na postne sobote, se bo navezovalo na leto usmiljenja. Najprej pa bodo na tretjo adventno nedeljo v stolnih in jubilejnih cerkvah po državi odprli sveta vrata. Izjema je murskosoboška stolnica, kjer je škof ordinarij Peter Štumpf sveta vrata odprl že v torek. S slovesnim bogoslužjem so tam tudi začeli škofijski misijon. "Škofijski misijon želi vse prebivalce soboške škofije pretresti v veri: Ali smo ali nismo Kristusovi? Če smo Kristusovi, potem poglobimo svojo vero. Če še nismo Kristusovi, potem storimo vse, da vero pridobimo. S škofijskim misijonom se močno povezujemo s papežem Frančiškom, ki na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije za vso Cerkev odpira vrata svetega leta usmiljena." Škof Štumpf je ta dan tudi naznanil, da je Sveti sedež dovolil, da se nekdanji odranski župnik Alojzij Kozar imenuje božji služabnik in se lahko začne z zbiranjem gradiva za njegovo beatifikacijo. Verniki so z navdušenjem pozdravili novico. "Zato smo v hvaležnosti Bogu za ta dar novega božjega služabnika tudi zapeli zahvalno pesem," je povedal stolni župnik Goran Kuhar.

Na praznik Brezmadežne je bilo slovesno tudi v mariborski stolnici. Svetih vrat še niso odprli, so se pa na razglasitev leta usmiljenja pripravljali devet dni zapored ob Slomškovem grobu, kamor so k molitvi prihajale različne skupine vernikov. Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je dekanom in naddekanom izročil oljenke s simbolom leta usmiljenja. Zaželel je, naj ta luč stopi v vse kraje mariborske nadškofije, posveti v vse domove in naj duhovnike tem času spodbuja k še bolj zavzetemu oznanjanju evangelija Božjega usmiljenja.

Škof Glavan je ob predstavitvi dejavnosti Slovenske škofovske konference v letu usmiljenja med drugim omenil še: "Na pepelnično sredo 10. februarja bo papež v baziliki sv. Petra odposlal misijonarje usmiljenja, 4. in 5. marca pa bomo imeli po vsej Sloveniji 24 ur za Gospoda, to je posebna molitev in tudi priložnost za spoved." Misijonarji usmiljenja bodo duhovniki, ki bodo imeli po pojasnilu škofa Glavana dovoljenje dati odvezo tudi od tistih grehov, ki so sicer pridržani apostolskemu sedežu. "Pa tudi sicer, vsi duhovniki bodo imeli v svetem letu možnost oziroma pooblastilo, da dajo nekatere odveze, ki so pridržane bodisi škofu bodisi penitenciariju."

V luči tega je bil v minulem tednu posebej pomemben seminar za spovednike ljubljanske nadškofije, ki ga je gostil Zavod svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Zbrane je med drugim nagovoril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. "Spovedniki so poklicani, da so vedno in povsod, v vseh okoliščinah in vsemu navkljub znamenje, da ima usmiljenje prvo mesto," je dejal. Na temo Med resnico in sočutjem so spregovorili upokojeni nadškof Marjan Turnšek, prelat Anton Slabe, cerkveni pravnik Viktor Papež in penitenciarij prelat Vinko Vegelj.

Družinski referendum

Komisija pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci je vernike in vse, ki se v Sloveniji zavzemajo za vrednoto družine, pozvala, naj na glasujejo proti noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ta namreč odpira vrata ideologiji spola, ki na zakonodajni in jezikovni ravni briše razliko med moškim in ženskim spolom, odpravlja pomen različne vloge očeta in matere pri vzgoji otrok, postavlja interese odraslih nad koristi otrok ter uvaja sporni koncept socialno izraženega spola, ki si ga človek poljubno izbira, določa in spreminja. "V Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci smo prepričani, da v ozadju tega političnega projekta ne gre samo za prizadevanja za domnevno zaščito in enakopravnost določenih družbenih skupin, temveč za uzakonitev ateistične ideologije, ki je v popolnem nasprotju z naravnim zakonom, krščansko antropologijo in slovensko kulturo,2 je poudaril nadškof Zore. Novinarje je zanimala tudi vloga Cerkve in duhovnikov v kampanji. "Te pa jaz pozivam, naj izpolnijo svojo državljansko dolžnost. Zdi se mi, da v naši družbi vedno govorimo bolj ali manj samo o pravicah, ampak jaz mislim, da povedati svoje mnenje o tako odločujočih vprašanjih, ni samo pravica; jaz mislim, da je to dolžnost vsakega posameznika, dolžnost do njega samega, dolžnost do njegovih otrok, če jih ima, do njegovih vnukov, konec koncev tudi dolžnost do družbe, do katere se mora odgovorno vesti kot državljan." je bil jasen nadškof Zore.

Proti noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih bodo glasovali tudi člani Društva suverenega malteškega viteškega reda. Med razlogi za takšno odločitev navajajo sprevržen pristop k moralnim in pravnim normam. Po njihovem ni sprejemljivo, da bi istospolno usmerjenost oseb uzakonili kot pozitivno družbeno danost in jo spodbujali.

Da je glasovanje proti sporni noveli zakona tudi glasovanje proti uničevanju temelja, na katerem stojimo, pa je v video nagovoru volivcem poudaril predsednik SDS Janez Janša. Kot je dodal, v največji opozicijski stranki ne nasprotujejo pravicam istospolnih do enakopravnega življenja v skupnosti. To zagovarjajo in tudi podpirajo ureditev civilnopravnih razmerij, vendar na način, ki ga določa naša ustava. Janša je opozoril, da ne po naši ustavi ne po sodbi sodišča v Strasbourgu ter že po sami vsebini poroka in posvojitev otrok nista človekova pravica. Sta pa podlaga za kršitev človekovih pravic otrok brisanje spola iz zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter uvajanje teorije spola. Po njegovih besedah predstavljata napad na družino in temeljne vrednote, ki so omogočile, da Slovenija sploh obstaja. Od rezultata referenduma 20. decembra bo po njegovem odvisna naša prihodnost. "Prihodnost je v svobodni, odprti družbi, ki se zaveda tako svojih pravic kot odgovornosti. V Sloveniji, ki spoštuje človekove pravice, varuje družino in otroke ter vzpodbuja veselje do življenja."

Stališča in argumente proti noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih so v preteklem tednu razgrnili tudi predstavniki podmladkov pomladnih strank. H glasovanju na referendumu so pozvali vse mlade.

Pobuda Spoštovanje različnih je medtem razkrila, da velik del študij, ki naj bi dokazovale, da se v razvoju otrok iz istospolnih skupnosti ali družin z mamo in očetom ne pojavljajo statistično pomembne razlike, ni verodostojen za celotno populacijo. Takšnih raziskav zato ne moremo in ne smemo uporabiti kot končen in pravilen odgovor na vprašanja o razvoju otrok v istospolnih zvezah. Zatrjevanje v tej smeri v času kampanje pred referendumom zato razumejo kot zavajanje ljudi.

Politika

Policisti pričakujejo, da bosta vlada in premier Miro Cerar kar najhitreje predstavila rešitve njihovih težav. V nasprotnem primeru napovedujejo dodatne zaostritve stavke. Za zdaj so začeli izločati dotrajano in nevarno opremo, pripravili so tudi protest - približno 3.000 jih je v preteklem tednu pred poslopjem vlade in nato še parlamenta glasno vzklikalo svoje zahteve. Cerar se z njimi ni sešel, sprejel jih je predsednik državnega zbora Milan Brglez. Premier je medtem spodbudil člane vladne pogajalske skupine, naj pohitijo s pripravo dokončnih izhodišč v pogajanjih s policijskima sindikatoma.

Kot kaže, se odpira še ena fronta. Oglasili so se namreč tudi sindikati s področja obrambe, ki so že pred časom pozvali Cerarja, naj jim prisluhne. Dali so mu čas do konca novembra, a zaradi njegove neodzivnosti niso zadovoljni. Napovedali so, da bodo nadaljevali z izvajanjem pritiskov. Razmišljajo o načinih protesta, ki so zakonsko dovoljeni, kot so na primer hkraten odhod na dopust, vojaki, ki so starši, bi se lahko odpovedali možnosti nadurnega dela, omenjajo tudi bolniške.

Mirno ni niti področju zdravstva. Resorna ministrica Milojka Kolar Celarc si je v tem tednu sicer sprva nekoliko oddahnila, saj je naša največja bolnišnica dobila novo vodstvo - za vršilko dolžnosti generalnega direktorja ljubljanskega kliničnega centra je bila imenovana Brigita Čokl, svet zavoda je za strokovno direktorico izbral Marijo Pfeifer. A Kolar Celarčeva se je morala soočiti tudi s hudimi kritikami zdravniških organizacij na delne posege v zdravstveno zakonodajo in še nekatere ostale poteze. Izrekle so ji nezaupnico, premier bi po njihovem ravnal modro, da bi jo zamenjal. Kolar Celarčeva sama ne namerava oditi.

Izhodišča za celovito zdravstveno reformo je medtem skupaj z zunanjimi strokovnjaki pripravil odbor N.Si. Predlaga več konkurenčnosti na področju ponudbe zdravstvenih storitev in zavarovanj, zavzema se redefinicijo standardne košarice pravic, ki bi bila zakonsko opredeljena, ter novo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

Da država nalaga vedno nove obveznosti, a hkrati krči prihodke, pa so znova opozorili župani. Skupnost občin Slovenije je finančnega ministra Dušana Mramorja pozvala k odstopu zaradi kršitev zakona in dogovora o višini povprečnin. Na Mramorjevem ministrstvu so zatrdili, so storili popolnoma vse za to, da bi do dogovora z občinami prišlo.+

Družba

V preteklem tednu smo med drugim zaznamovali mednarodni dan človekovih pravic. Študijski center za narodno spravo in Društvo političnih zapornikov sta na ta dan na Svetovnem slovenskem kongresu pripravila znanstveni posvet o brezpravju v imenu ljudstva. Direktorica omenjenega centra Andreja Valič Zver je med drugim povedala, da je bilo v času slovenskega osamosvajanja in procesa proti četverici zavedanje o človekovih pravicah veliko v različnih gibanjih in mladinskih medijih, manj je bilo tega zavedanja v širšem medijskem prostoru in politiki

Društvo Huda jama, ki si prizadeva za dostojen pokop vseh žrtev iz Hude Jame pri Laškem, je bilo pobudnik svete maše zanje ob godu svete Barbare. Somaševanje v Hudi Jami je vodil nadškof Zore, zbrali so se številni verniki, ne le iz Slovenije, ampak tudi iz Hrvaške in Avstrije. Nadškof Zore je v nagovoru po evangeliju razmišljal, kako je rudnik premoga, poimenovan po sveti Barbari, ki je prinesel gospodarski razcvet v te kraje pri Laškem, postal kraj nezaslišanega zločina, ki ga ne moremo razumeti, ne sprejeti. "Rudarji so kopali rove, ne grobove. Čeprav so te rove napolnili s trupli pomorjenih, rovi niso postali grobovi, ostali so rovi. Grobove moramo izkopati mi in na ta način pomorjenim izpolniti zadnjo pravico, ki jo ima človek na tem svetu, namreč pravico do groba." Govoril je o pregradah, ki so zapirale pod do žrtev v rovu, o pregradah, ki so jih postavili morilci, da njihovi zločini ne bi prišli v javnost. "Zidov in pregrad pa niso postavljali samo v rudniškem rovu. Pregrade in zidove so postavili tudi pred oči in pred usta ljudi. Toliki so v sebi nosili podobe in krike tistih noči, vendar so okoli njih sezidali tolikšno pregrado strahu, da so pogledi in usta molčala. Dolgih sedemdeset let, nekatera pa še vedno. Pregrada strahu je še vedno prevelika in preveč trdna, da bi si upali spregovoriti." Nadškof Zore je še prosil Gospoda usmiljenja, naj nam pomaga razumeti pomen besed "usmiljenja hočem".

V koprski stolnici pa gradijo grobnico. Pobudo za projekt je dal koprski škof Jurij Bizjak. "Pristopili smo k raziskavam. Najprej smo z georadarjem preiskali, kje bi bila najboljša lokacija. Določili smo jo za škofovskim sedežem in kornimi klopmi," je za Radio Ognjišče pojasnil ekonom škofije Koper Tihomir Busija. Grobnica bo enostavnih oblik, prostora bo za 12 škofov. Z deli so začeli v juniju, večino bodo končali do božiča. Gradnja bo stala približno 30.000 evrov. Polovico stroškov bo plačal škof Bizjak, drugo polovico pa koprska škofija.

Šport

Najboljša športnika Slovenije v tem letu sta tako kot lani in predlani alpska smučarka Tina Maze in smučarski skakalec Peter Prevc. Najboljša ekipa leta po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije je moška odbojkarska reprezentanca. Razglasitev je bila v ljubljanskem Cankarjevem domu.

Prevc je ljubitelje smučarskih skokov med drugim razveselil prejšnji konec tedna v Lillehammerju, ko je na tekmi za svetovni pokal osvojil drugo mesto.

Dveh drugih mest se je v minulem tednu veselil tudi Filip Flisar na tekmah svetovnega pokala v smučarskem krosu - najprej v avstrijskem Montafonu in nato v francoskem Val Thorensu.

Prvi strelec slovenskega nogometnega prvenstva Andraž Šporar se iz ljubljanske Olimpije seli v švicarski Basel. Ta bo zanj odštel 2,8 milijona evrov in zelo verjetno še dodatne bonuse. Šporar je tako postal najdražji igralec, ki je iz slovenske lige prestopil v tujino.