Pogovor o: Kaj je Expo 2015 prinesel Sloveniji in njenemu gospodarstvu
Svet Petra Stopar
Na eni strani vlada v letu 2015 zadovoljno pokaže na 2,6-odstotno gospodarsko rast, kot jo je za Slovenijo ocenil Bruselj, na drugi strani pa so znaki gospodarskega okrevanja »relativno omejeni na nek ozek krog trga,« meni direktor in lastnik Duola Dušan Olaj, ki se mu nasprotno zdi, »da padamo v globalno recesijo«. V zadnji oddaji Pogovor o smo poleg njega gostili tudi direktorja in lastnika družinskega podjetja Lotrič Meroslovje Marka Lotriča ter Jernejo Lampret, generalno sekretarko RS za Expo Milano. Strinjali so se, da je bila slovenska udeležba na svetovni razstavi dobra naložbena in marketinška poteza, rezultati katere se bodo še pokazali.
Slovenijo je letos zelo zaznamovala in zaposlila udeležba na svetovni razstavi Expo v Milanu, bila je med 140 državami, ki so se svetu v šestih mesecih predstavile praktično na našem pragu, zato, pravi Lampretova, »če nas ne bi bilo v Italiji, bi se zelo lahko vprašali, kaj počnemo s to našo državo«. Slovenski paviljon je obiskalo več kot milijon obiskovalcev, a bolj kot številka je po njenih besedah pomembno to, da so obiskovalci izstopali zadovoljni in prepričani, da si bodo ogledali Slovenijo. Celoten projekt je bil težek pet milijonov evrov, a komisarka ocenjuje, da bo na koncu številka gotovo manjša.
Na Expu se je predstavilo nekaj več kot tisoč slovenskih podjetij, med njimi Duol in Lotrič meroslovje. Prvo je predstavljalo svoj napihljivi industrijski rastlinjak, drugo pa je postavilo merilni sistem za nadzor pogojev okolja v tem rastlinjaku ter tako združilo zgodbi obeh podjetij, ki sta bili dobro uglašeni na temo letošnje razstave Hrana za planet, energija za življenje.
Na vprašanje, zakaj se je izplačalo iti na Expo, je Olaj povedal, da marketing »ni strošek«, ampak naložba, »in posredni ali neposredni rezultati take promocije bodo prišli čez leto ali dve«. Tudi po Lotričevem mnenju je bilo sodelovanje na razstavi faza marketinga, zdaj pa njihovo podjetje na podlagi poslovnih stikov v paviljonu prehaja v »fazo prodaje oziroma konkretnih naročil«. Med drugim so jih uspeli pridobiti v Mehiki, Omanu itn.
Na vprašanje, kaj se bo zgodilo s paviljonom, prepoznavnim po piramidalni leseno-stekleni obliki, je Lampretova dejala, da je interes za prevzem pokazalo Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, a pogovori še niso sklenjeni, tako da ne more še dokončno reči, na kateri lokaciji bo stal in kakšnemu namenu bo služil. Olaj je že pred časom predlagal, da bi ga namestili v Luki Koper, kjer bi se skozenj lahko sprehodili potniki ob pristanku v slovenskem pristanišču in se tako na enem mestu takoj seznanili z vsemi znamenitostmi in posebnostmi Slovenije, ki bi jih vodile v notranjost in nadaljnje raziskovanje države.
Tako on kot Lotrič sta na kratko komentirala tudi iztekajoče se gospodarsko leto 2015. Po prepričanju Olaja mora iti Slovenija »bolj v svet«, saj je prisotnost na območju Evropske unije in nekdanje Sovjetske zveze premalo in je treba iti v arabski svet, Afriko, Ameriko, »da zmanjšamo tveganje lokalnih kriz, ki očitno lahko pridejo iznenada in nenačrtovano«. Pri tem pa mora biti država oziroma politika zgolj »servis« za podaljšano roko gospodarstva. Država »mora dati na voljo, mizo, prostor in zagotoviti nalivno pero, še vedno pa je gospodarstvo tisto, ki bo moralo na vsako stran pripeljati podpisnika pogodbe in to pogodbo podpisati«.
O socialnem sporazumu, ki je praktično padel manj kot po letu dni od podpisa socialnih partnerjev, saj je nedavno od njega zaradi redefinicije minimalne plače odstopila celotna delodajalska stran, je Lotrič dejal: »Graditi sporazum in potem z neko rokohitrsko akcijo uničiti dolgoletno naporno delo pogajalcev, ki so pripeljali do nekega vzdržnega funkcioniranja vseh partnerjev v državi, predvsem v gospodarstvu, to gre v napačno smer. Potrebujemo stabilno okolje, v katerem znamo predvidevati.« Potem pa se sprašujemo, zakaj ne dosegamo višjih stopenj na mednarodnih lestvicah gospodarske zrelosti, je dodal. »Ko dobiš na mizo neke nemogoče pogoje, lahko narediš samo dve stvari: ali odstopiš ali pa se prilagodiš. In mislim, da je čas, da tudi v gospodarstvu rečemo včasih bobu bob,« je še poudaril.
