Prevzgoja družbe se po referendumu nadaljuje

Slovenija | 02.01.2016, 09:18 Tanja Dominko

Čeprav je novela zakona o zakonski zvezi padla na referendumu, se vseeno dogaja v javnosti to, kar smo napovedovali. Začel se je pregon proti vsem drugače mislečim. To na lastni koži doživlja sodelavec Centra za socialno delo Maribor Franc Donko, ki se je v kampanjo vključil in nastopil proti zakonu.

Prevzgoja družbe se še kar nadaljuje, bi lahko rekli ob tem, kar spremljamo na vsakem koraku. Če zagovornikom novele ni uspelo na tokratnem referendumu, to še ne pomeni, da so namere o izenačitvi zakonske zveze med možem in ženo z zakonsko zvezo med komerkoli opustili. Na fakultetah še naprej prepričujejo študente, da je taka družba nazadnjaška in da je treba stopiti korak naprej, na centrih za socialno delo pa se dogaja podobno. Zaposleni, ki kot najboljše okolje za razvoj otroka zagovarjajo družino, v kateri sta oče in mama, nimajo na centrih za socialno delo več kaj iskati. Ker so njihova stališča kaj hitro označena za diskriminatorna. Tako vsaj lahko razberemo iz članka, ki ga je danes objavila STA in v katerem konkretnega primera Franca Donka ali njegovih stališč ne navaja, pač pa se na dolgo razpišejo o stališču Darje Kuzmanič Korva iz skupnosti centrov za socialno delo in dekanje Fakultete za socialno delo Vesne Leskošek, ki je v kampanji ostro nastopila v bran noveli in v zagovor istospolnih zakonskih zvez. Kako nenavadno?! Da je v stroki prisotnega veliko strahu, saj so pritiski močni, nam je v predreferendumski kampanji zaupal že psiholog Andrej Perko. „Večina se boji pritiskov, ki so neposredni!“

Kot je dodal, je imel denimo že pol leta nazaj dogovorjen nek seminar za sodstvo, a so sodelovanje takoj, ko se je opredelil proti noveli, odpovedali. Perko se za kariero ne boji, a verjetno se lahko vprašamo, kaj to pomeni za vse tiste, ki so šele na začetku svoje poti. Namreč, Darja Kuzmanič Korva iz Skupnosti centrov za socialno delo na vprašanje, koliko avtonomije imajo socialni delavci v centrih pri svojem delu, odgovarja, da je vsak strokovni delavec avtonomen, da skupaj z uporabnikom vodi proces pomoči v skladu s strokovno doktrino. "Seveda vrednostni sistem vsakega posameznika lahko vpliva na posamezne rešitve, zlasti če ima strokovni delavec 'slepe pege' na določenem območju," je pojasnila. Če nisi naklonjen posvojitvi otrok v družini istospolnih, je to kot kaže slepa pega. In take slepe pege bodo verjetno opazili pri zaposlovanju socialnih delavcev v prihodnje. Če bodo verni in bodo zagovarjali vrednote družine, službe ne bodo dobili. Kuzmanič Korva namreč tudi pravi, da strokovni delavci pogosto delajo v paru, pomembne sklepe pa sprejemajo v multidisciplinarnih timih ali po posvetih na strokovnem svetu. Če bodo tam sedeli ljudje istega mnenja, bodo odločitve jasne. In če stopimo še korak nazaj, pogledamo na fakulteto, kjer se socialni delavci izobražujejo, takoimenovane slepe pege prav tako nimajo kaj iskati.

Dekanja ljubljanske fakultete za socialno delo Vesna Leskošek je namreč za STA poudarila, da imajo ljudje različne vrednote in da ni nepomembno, kakšne vrednote imajo socialni delavci. Toda ne glede na svoja intimna stališča mora socialni delavec pri tem, ko zastopa stroko, vedno upoštevati njene doktrine - etična načela in to, kar je v stroki prevladujoče, je dejala. Tako je po mnenju Leskoškove sporno tudi izražanje diskriminatornih stališč v javnosti. Kot je sicer pojasnila, je treba glede javnega izražanja stališč, ki so v nasprotju z doktrino stroke, narediti ločnico: če posameznik to izraža v svoji poklicni vlogi oziroma v imenu stroke, je to mogoče kaznovati (prijavi se ga lahko denimo na socialno inšpekcijo ali etične komisije društev in socialne zbornice); če pa to izraža kot zasebnik, pa je to težje preganjati in kaznovati. Tako Leskovškova, kar kaže, da smo že tako daleč, da se govori o preganjanju in kaznovanju. Ampak, ali ni žalostno, da se je slovenska stroka kar naenkrat zaradi teh nekaj ljudi, ki so na vrhu, znašla na strani podpornikov novele? S kakšno gotovostjo lahko trdijo, da je stališče te takoimenovane stroke res pravo? Dostikrat se naslanjajo na neke raziskave, ki so na trhlih temeljih in, kot smo slišali, financiranje iz LGBT lobijev.

„LGBTQ lobij ima svojo izjemno močno mrežo, pod njihovim vplivom je Ameriško združenje psihologov, ki je v različnih primerih za plačilo priredilo podatke. Tukaj je kar nekaj uglednih ameriških strokovnjakov naredilo zelo natančne analize in ugotovilo, da gre v 77 odstotkih za namerno napačno uporabo znanstveno kritične metodologije, torej za vnaprej izbrane določene vzorce, s katerimi so želeli doseči konkretne rezultate.“ Torej približno tako, kot če bi želeli narediti med občani raziskavo, ali jih moti, da imajo ljudje toliko psov in za njimi slabo pobirajo iztrebke, pa bi spraševali izključno samo lastnike psov.

Donko in verjetno še marsikdo, ki pa si ne upa tega naglas priznati, doživlja pritiske, predvsem v smislu: „Nikar ne pomislite, da bi naglas povedali kakšno drugačno stališče, kot pa ga slišite od nas“. Nikogar ne zanima, da v kampanji niso bili sovražni do istospolnih, pač pa so govorili o tem, kaj je dobro za otroka. A kljub temu je Donko med kolegi deležen šikaniranj.

Socialni delavec mora tako, kot je poudarila Kuzmanič Korva, „spoštovati zakonodajo in splošno sprejete norme“. Zakonodajo imamo, novela zakona o zakonski zvezi je padla na referendumu. Morda nam želijo zdaj povedati le še to, da tisti, ki so se opredelili proti, niso absolutna večina. Da so pač tisti, ki so ostali doma, za? Takega posploševanja pa si v tej državi ne smemo dovoliti.