Po oceni Jakliča Evropa z izključitvijo verske podlage iz ustave preveč napela „sekularni lok“

| 28.11.2015, 09:25

V novembrski oddaji „Spoznanje več, predsodek manj“ je predavatelj na Harvardu ddr. Klemen Jaklič na kratko komentiral izbor slovenskih kandidatov za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice, večji del oddaje pa govoril o vse večjem ekstremizmu. Opozoril je na problem sekularne Evrope, ki se danes sooča z večjo stopnjo zunanje religioznosti.

Jaklič je uvodoma komentiral neizvolitev na mesto sodnika za Evropsko sodišče za človekove pravice. Dejal je, da ga rezultat v državnem zboru ni presenetil in to pospremil z besedami: „ Rekel bi nič novega pod soncem.“ Dejal je, da je takšnih zgodb iz domovine že navajen in da so mu dale močan „oklep“. „Mislim, da je bilo ves čas v zraku to vprašanje, kaj bo storila večina v državnem zboru ali bo sposobna ravnati v skladu z neko javno etiko, gledano iz slovenskega vidika, z nekimi novimi standardi, takimi kot so uveljavljeni v nekih starih demokracijah, ali pa ne.“

Zato pravi, da situacija ni nerodna zanj ampak bolj za akterje, saj jim ta zgodba sama nastavi ogledalo. „Nekdo je govoril o nekih novih standardih, celo o javni etiki. Nekdo drug je govoril tudi o tem, kako je potrebno skupaj zastaviti stvari in združevati kakovosti v skupno dobro. Tako da ljudje, kot sem sam zaznal, to dvojnost, to valjanje po lastnih proklamiranih standardih zelo ostro in dobro zaznavajo in meni osebno to zadostuje.“

V nadaljevanju je še dejal, da bo nekdo, ki ni vešč ustavno pravne teorije težko opravljal mesto sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. V drugem delu pa se je ustavil ob vse večjem pojavljanju ekstremizma. Opozoril je, da do njega, predvsem v Evropi prihaja tudi zaradi vse večje sekularizacije. „Sekularna Evropa, ki je precej radikalno sekularizirana, vsaj njen zahodnejši del, se na ta način sooča z večjo stopnjo religioznosti, ki prihaja od zunaj in ki vlada v teh drugih regijah. To ji vsekakor daje misliti. Da ji spraševati, če ni mogoče sama v kakšnem delu, za kakšno stopinjo prenapela svojega loka. Namreč osnova človekovih pravic je dvojna, to je v ustavni teoriji že precej izčiščeno in že precej velik konsenz obstaja glede tega, je sekularna in religiozna, obe osnovi človekovih pravic sta tukaj in ni mogoče trditi, da ena prevlada nad drugo.“

Po besedah sogovornika iz tega izhaja, da človekove pravice in enakost v človekovem dostojanstvu iz katerega izhajajo vse človekove pravice, ne morejo obstajati drugače kot ob hkratnem obstoju tako sekularne kot verske podlage človekovih pravic. „Zdaj se pa spomnite tiste debate o evropski ustavi in tistih vprašanj o izključitvi verske podlage človekovih pravic iz evropske ustave in vključitev zgolj sekularnega temelja. To je ta primer, kjer je Evropa verjetno prenapela svoj sekularni lok. Saj gre v resnici za sožitni dualizem obeh temeljev človekovih pravic, tako verskega kot sekularnega in eden brez drugega ne moreta obstajati.“

V oddaji „Spoznanje več, predsodek manj“ je opozoril tudi na potrebo po bolj usklajenem delovanju Evrope pri soočanju z migranti.